"To zasedanje je pomembno iz več razlogov. Predvsem bomo z enako mislečimi državami, ki nas družijo skupne vrednote, interesi in skupni izzivi, iskali še več sodelovanja, ko gre za boj proti podnebnim spremembam. Zagotoviti moramo pravično 'zeleno' in digitalno tranzicijo, pri čemer ne bomo nikogar pustili zadaj, in vzpostaviti vzdržen finančni mehanizem za spodbujanje trajnostnega razvoja", je poudarila ministrica Fajon in pozdravila izvedbo vrha Evropske unije (EU) s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (angleško The Community of Latin American and Caribbean States - CELAC) po osmih letih. Ministrica Fajon se je sicer udeležila srečanja EU-CELAC, ki je potekal na ministrski ravni oktobra lani v Argentini. Ob tej priložnosti je Evropska komisija naznanila, da bo Evropa v Latinsko Ameriko in Karibe prek pobude Global Gateway do leta 2027 vložila 45 milijard evrov.

Za Slovenijo je regija Latinske Amerike in Karibov pomemben partner tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve od leta 2018 redno organizira mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov z namenom krepitve vsestranskega sodelovanja in dialoga z državami regije. Ministrica Fajon se je oktobra lani udeležila tudi ministrskega srečanja EU-CELAC v Buenos Airesu, ki je dalo vzpodbudo za ponovno srečanje na vrhu in se srečala s številnimi ministri regije. Naša država aktivno sodeluje tudi v okviru rednega dialoga EU z regijo, prav tako v Pobudah Ekipe Evropa (angleško "Team Europe Iniciatives") v sklopu Global Gateway naložbene Agende LAK (Latinska Amerika in Karibi), še posebej na področju digitalizacije in umetne inteligence. Skupaj s Španijo je Slovenija, kot prispevek k razvoju odnosov in sodelovanja z regijo, oblikovala pobudo za oblikovanje partnerstva EU-LAK za zaupanja vredno umetno inteligenco, s katero želi spodbuditi sodelovanje in oblikovanje skupnega pristopa k razvoju in uporabi te tehnologije.

"Med intenzivno kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svet (VS) organizacije Združenih narodov (OZN) je slovenska diplomacija opravila veliko pogovorov z državami regije Latinske Amerike in Karibov, v katerih smo prisluhnili njihovim največjim izzivom," je dejala ministrica Fajon in na vrhu EU-CELAC izpostavila, da bo Slovenija kot prihodnja članica VS delovala kot povezovalna sila in si prizadevala za konstruktivne rešitve. "Naše delo bo usmerjeno v podnebno varnost, zavzemali se bomo za preprečevanje konfliktov in zaščito vodnih virov ter se posvetili izvajanju Agende za ženske, mir in varnost (angleško Women, Peace and Security – WPS)," je opisala prioritete slovenskega članstva v VS OZN v letih 2024–25 in izrazila veselje tesnega sodelovanja v VS z Ekvadorjem in Gvajano, ki je bila prav tako novo izvoljena članica VS.

Ob robu vrha je ministrica opravila tudi več dvostranskih srečanj, in sicer s predsednikom Gvajane Mohamedom Irfaanom Alijem, ministrom za zunanje zadeve Dominikanske republike Robertom Alvarezom, ministrom za zunanje zadeve Haitija Jean-Victorjem Geneusom, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Barbadosa Kerrie Drurard Symmondsom ter ministrico za zunanje zadeve in trgovino Svetega Vincencija in Grenadine, trenutno predsedujočemu skupnosti CELAC, Keisal Peters.