Sprejeta Uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali

Vlada je izdala Uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 ureja skupne določbe za intervencije in podintervencije. Posamezni predpisi, ki bodo urejali izvajanje intervencij ali podintervencij, bodo nato podrobneje uredili vsebino intervencij oziroma podintervencij, zlasti: predmet podpore, upravičenca, upravičene in neupravičene stroške, stopnje intenzivnosti pomoči, pogoje, obveznosti in upravne sankcije.

S sprejetjem uredbe se poenotijo skupna določila med različnimi intervencijami in podintervencijami in razbremenijo posamezni področni predpisi. Slednji se bodo lahko osredotočali izključno na specifično vsebino, vse ostalo, kar je skupno in splošno, pa je za vse urejeno v tej uredbi.

Sprejeta Uredba o izvajanju delegirane uredbe v zvezi z zahtevami za zbiranje podatkov o obsegu prodaje in uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju delegirane uredbe (EU) v zvezi z zahtevami za zbiranje podatkov o obsegu prodaje in uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih.

Predlagana uredba implementira izvajanje Delegirane uredbe 2021/578/EU, ki države EU članice obvezuje, da se Evropski agenciji za zdravila, poroča o prodaji in uporabi protimikrobnih zdravil po posameznih živalskih vrstah in kategorijah. Cilj predlagane uredbe je prepoznati odstopanja od evropskega povprečja prodaje in uporabe posameznih skupin protimikrobnih zdravil, ugotoviti njihovo negospodarno uporabo pri določenih živalskih vrstah in kategorijah rejnih živali. Pravna ureditev dovoljuje uporabo protimikrobnih zdravil zgolj veterinarjem zaposlenim v veterinarskih organizacijah, ki protimikrobna zdravila nabavljajo od veletrgovcev z zdravili. Za to sta oba subjekta uvrščena med zavezance za poročanje.

Uredba določa, da Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zbira podatke od vseh zavezancev na celotnem teritoriju Republike Slovenije. UVHVVR je obvezna, da vzpostavi informacijski sistem za sprejem, zbiranje oziroma združevanje podatkov ter obdelavo in posredovanje predpisanih podatkov na Evropsko agencijo za zdravila.

Sklep o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2023/2024

Vlada je izdala Sklep o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2023/2024.

Sklep se sprejme za namen izvajanja ukrepa podpor za prestrukturiranje vinogradniških površin. Ukrep je določen s predpisi Evropske unije in se v celoti financira iz EU sredstev. Izda vsako leto, z njim se določijo naslednje vrednosti:

• tabela za izračun priznanih stroškov prestrukturiranja vinograda (glede na zahtevnost prestrukturiranja in izvedene faze prestrukturiranja),
• višina priznane vrednosti izpada dohodka (če se prestrukturiranje izvaja na površini, kjer je bil vinograd, se pridelovalcu za tri leta do rodnosti prizna izpad dohodka s te površine; oziroma za dve leti v primeru precepljanja).

Na podlagi predpisanih vrednosti, dejansko izvedenih del in izmere površine na terenu v okviru kontrole na kraju samem, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja določi višino podpore, do katere je posameznik upravičen.

Podeljena koncesija za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu

Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu podeli Zavodu za ribištvo Slovenije.

V  Uradnem listu je bil  24. marca 2023 objavljen Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu, ki je bil skupaj z razpisno dokumentacijo in programom javne službe svetovanja za obdobje petih let objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odprt je bil do vključno 24. aprila 2023. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenovala tričlansko komisijo predstavnikov ministrstva z nalogo, da pregleda vloge, ugotovi izpolnjevanje pogojev in meril ter predlaga koncesionarja.

Komisija je v postopku ugotovila, da Zavod za ribištvo Slovenije izpolnjuje vse predpisane pogoje in merila in se zato predlaga, da se mu podeli koncesijo za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu.

Sprejete spremembe Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023

Vlada je sprejela spremembe številka 1 Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023 ter potrdila čistopis Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023.

Prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino se lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga na predlog družbe Slovenski državni gozdovi sprejme Vlada. Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023 (LNR 2023) je vlada sprejela 26. januarja 2023.

Spremembe številka 1 LNR 2023 vključujejo 38 poslov prodaj in 9 poslov menjav. Pri vseh poslih, razen pri poslu menjav, kot (so)upravljavec zemljišč v lasti Republike Slovenije sodeluje tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

S Spremembami številka 1 LNR 2023 se v LNR 2023 dodaja:

• program prodaje nepremičnin 38 poslov, ki predvidevajo odtujitev 85 zemljišč (od tega znaša površina gozda 9,94 hektara);
• program menjave nepremičnin devet poslov, ki predvideva odtujitev zemljišč v skupni površini 27 hektarov (od tega znaša površina gozda 26,81 hektara), in pridobitev zemljišč v površini 27,07 hektara (od tega znaša površina gozda 26,43 hektara).

V LNR 2023 je po sprejetih spremembah tako načrtovana izvedba skupno 187 poslov.

Poročilo o izvedbi Programa odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021

Vlada je sprejela Poročilo o izvedbi Programa odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 ter se seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč za leto 2022.

Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 prizadela 3346 oškodovancev v 143 občinah na skupaj 6551,6 hektara kmetijskih površin. Pozeba je prizadela 3728,8 hektara sadovnjakov in 2822,8 hektara vinogradov. Končna ocena škode, ki je presegala 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, je znašala 40.064.109,34 evra. S Programom odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, ki je bil sprejet 24. marca 2022, je vlada zagotovila državno pomoč v višini sedem milijonov evrov. Skupaj je bila državna pomoč odobrena 1785 upravičencem za 4083,22 hektara površin v višini 5.762.126,18 evra.

Vlada se je seznanila je tudi s Poročilom o delu Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu za leto 2022. Komisija je v letu 2022 imela eno redno in eno dopisno sejo, na katerih je obravnavala poslovnik o delu komisije, program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021, predlog izpada dohodka zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 za posamezne upravičence in predlog dodelitve sredstev za odpravo posledic pozebe v letu 2021 za posamezne upravičence.

Stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2024

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2024. Slovenija sporočilo pozdravlja.

Gre za vsakoletno sporočilo, ki vsebuje pregled napredka, ki je bil dosežen na področju trajnostnega ribolova flot EU, ter pregled socialno-ekonomske uspešnosti flot EU, ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi ter izvajanja obveznosti iztovarjanja. Sporočilo vključuje tudi glavne usmeritve, ki bodo podlaga za predloge Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2024, med drugim za Črno in Sredozemsko morje. S tem sporočilom Evropska komisija začenja javno posvetovanje z državami članicami, svetovalnimi sveti, deležniki in javnostjo glede razmisleka o usmeritvah politik, predstavljenih v tem sporočilu, in poziva k posredovanju povratnih informacij do konec poletja.

Z vidika slovenskega ribištva bo Republika Slovenija v okviru razprav o sporočilu v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2024 namenila posebno pozornost ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v Jadranskem morju.

Poročilo o uresničevanju samooskrbe in rabi kmetijskih zemljišč

Vlada se je seznanila s Poročilom o uresničevanju samooskrbe in rabi kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo). Zaradi zagotavljanja prehranske samooskrbe vlada ministrstvu nalaga, da v skladu z ugotovitvami Poročila pristopi k pripravi sprememb predpisov s področja učinkovitega varovanja kmetijskih zemljišč. Poleg tega mora ministrstvo sprožiti postopke za izvedbo raziskave glede ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določitve minimalne ravni samooskrbe v Sloveniji.

V prvem delu Poročila so najprej pojasnjeni temeljni pojmi, ki se pojavljajo v povezavi s samooskrbo, kot so: prehranska varnost, prehranska suverenost in (prehranska) samooskrba in problematizira koncept samooskrbe v razmerah odprtega trga ter se dotakne tudi načina merjenja ravni samooskrbe. Poročilo prikaže stanje na področju doseganja samooskrbe in kot eno ključnih aktivnosti navaja potrebo po celoviti strokovni raziskavi ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določanja minimalne vzdržne stopnje nacionalne samooskrbe.

V nadaljevanju se Poročilo osredotoča na kmetijska zemljišča, ki so temelj za vsakršno prehransko samooskrbo, prehransko varnost in prehransko suverenost. V poročilu so predstavljeni stanje in trendi na področju rabe kmetijskih zemljišč, pri čemer se naslanja na tri vire podatkov, v katerih so zajeta kmetijska zemljišča: namenska raba kmetijskih zemljišč, evidenca dejanske rabe in register kmetijskih gospodarstev. Predstavljeni so različni sistemski mehanizmi, s katerimi se v Sloveniji varujejo in izboljšujejo kmetijska zemljišča. V okviru ukrepov izboljševanja kmetijskih zemljišč so pod drobnogled vzeti ukrepi, povezani z namakanjem ter odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč. Analizirani so tudi obstoječi in načrtovani državni prostorski načrti (DPN-ji) z vidika kmetijskih zemljišč. 

V zaključnem delu Poročilo podaja predloge sprememb tako za strateški načrt skupne kmetijske politike (SN 2023–2027) kot tudi izven SN 2023–2027. V tem delu poudarja, da je vprašanje prehranske samooskrbe izrazito večplastno vprašanje, ki ga ni mogoče omejiti zgolj na kmetijsko politiko ali zgolj na SN 2023–2027.

Imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Zavoda za gozdove Slovenije

Vlada je na seji sprejela sklep, da se v svet Zavoda za gozdove Slovenije kot predstavniki ustanovitelja za mandatno dobo štirih let od ustanovitvene seje sveta zavoda imenujejo naslednji člani:

• mag. Alenka Korenjak,
• Gregor Meterc,
• Sašo Novinec,
• Tatjana Guštin,
• Gorazd Gruntar,
• Štefan Preglej.

Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je imenovala strokovno komisijo, ki je objavila javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svet Zavoda. Objavljen je bil med 26. majem 2023 in 12. junijem 2023. Strokovna komisija je na drugi seji 15. junija 2023 izbrala primerne kandidate za predstavnike ustanovitelja in določila Stalni seznam primernih kandidatov. Na podlagi stalnega seznama se je v imenovanje predlagala šest kandidatov.