V ospredju tokratnega vrha je nadaljnja podpora Ukrajini ter krepitev obrambnih in odvračalnih zmogljivosti zavezništva. Predsednik vlade dr. Robert Golob je pred začetkom zasedanja pozdravil napredek, ki je bil tik pred vrhom dosežen glede vstopa Švedske v Nato. Ta se bo zavezništvu pridružila kot 32. članica, za Finsko. Premier je izpostavil, da se je Nato na spremenjene varnostne razmere odzval s krepitvijo odvračalne in obrambne drže. V tej luči bi morali po njegovih besedah razumeti tudi članstvo Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu: "Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov." Slovenija podpira pospešitev transformacije Nata, vključno z razvojem regionalnih načrtov. "Verjamem, da bo po tem vrhu po eni strani Nato močnejši in enotnejši, po drugi strani pa, da bo tudi varnost v svetu zato večja," dodaja dr. Golob.

Slovenija podpira zaveze za povečevanje obrambnih izdatkov na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer si prizadeva za uravnotežen, realističen in kredibilen pristop. Po besedah predsednika vlade se Slovenija zaveda, da pot ne bo enostavna, država pa bi cilj lahko dosegla do leta 2030. Ob tem je izpostavil "objektivno oviro" novih fiskalnih pravil EU. "Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela velike izzive, kako ta cilj izpolniti," je dejal.

V okviru tokratnega vrha se bo prvič sestal tudi na novo vzpostavljeni Svet Nato–Ukrajina, ki predstavlja pomembno nadgradnjo političnega sodelovanja z Ukrajino. Premier je poudaril, da se z odpravo akcijskega načrta za članstvo spreminja tudi dinamika pristopa Ukrajine, pri čemer je ponovil stališče, da je treba najprej "iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu." Zelo pomembna je nevojaška pomoč, ki jo Nato namenja Ukrajini in kjer je Slovenija doslej že bila zelo aktivna. Pomagala bo tudi v prihodnje.

Prvi dan vrha se je predsednik vlade srečal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm. Ob tem je dr. Golob izrazil zadovoljstvo Slovenije nad aktivnim angažmajem Finske na Zahodnem Balkanu, kjer v operaciji KFOR sodeluje s kontingentom 70 vojakov. Izpostavil je pomen, ki ga slovenska stran v luči sodobnih varnostnih izzivov pripisuje svojemu članstvu v Evropskem centru odličnosti za odvračanje hibridnih groženj v Helsinkih. Tudi sicer bo spomladi 2024 Slovenija gostila zasedanje Usmerjevalnega odbora centra. Dr. Golob je prav tako pozdravil odločitev finske letalske družba Finnair o ponovni uvedbi letalske povezave Helsinki–Ljubljana v poletni sezoni 2023 in izrazil željo, da se povezava ohrani v prihodnje.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se pravkar udeležuje neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve Severoatlantskega sveta skupaj z zunanjimi ministri Bosne in Hercegovine, Gruzije in Moldavije ter visokim predstavnikom EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom. Ministrica se zavzema za nadaljnjo solidarnost in krepitev političnega sodelovanja z ranljivimi partnerji, kot sta Gruzija in Moldavija, prizadetima zaradi ruske agresije na Ukrajino, ter z Zahodnim Balkanom. "Varnost in stabilnost naših partnerskih držav mora biti v našem strateškem interesu. Zato jih moramo znati poslušati in jim pomagati pri krepitvi odpornosti," je poudarila ministrica in dodala, da je Zahodni Balkan območje strateškega pomena in ključno za varnost in stabilnost evroatlantskega prostora.

Ministrica Fajon se je ob robu vrha Nato srečala s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Moldavije Nicujem Popescujem, s katerim sta se pogovarjala o varnostni situaciji v državi in regiji, ministrica pa je izrazila podporo evropski perspektivi Moldavije.

Še danes se bo minister za obrambo Marjan Šarec udeležil neformalnega zasedanja Severoatlantskega sveta na ravni ministrov za obrambo. Ministri bodo naslovili ključne aktivnosti, vezane na krepitev odvračanja in obrambe, vključno z regionalnimi načrti.