Stavbe s steklenimi površinami so bile od 17. stoletja dalje namenjene shranjevanju oziroma prezimovanju agrumov ter drugih, za srednjo Evropo eksotičnih rastlin.

Prenovljeno oranžerijo dvorca Dornava so namenili njeni prvotni uporabi, v njej pa bodo prostor našli tudi kulturni dogodki.

»Na ministrstvu smo veseli nove pridobitve ob največjem in enem najpomembnejših slovenskem baročnem dvorcu. Po prenovi kapele v paviljonskem krilu dvorca, ki se je končala minulo leto, pomeni prenova oranžerije nov korak naprej v oživljanju dvorca Dornava. Pomeni pa tudi izjemen prispevek k lokalnemu razvoju, saj verjamem, da bo sčasoma predstavljala novo zbirališče za domačine, domačinke in vse, ki Dornavo obiščejo. Zato oranžerija ni le stavba, temveč dokaz povezanosti lokalne skupnosti in dokaz naše skupne zavezanosti k ohranjanju in oživljanju dediščine,« je poudarila ministrica. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi in vzdrževanju oranžerije, se je iz srca zahvalila. 

Obnova oranžerije je trajala eno leto, vrednost celotne investicije z notranjo opremo, ki jo je prispevalo Ministrstvo za kulturo, pa je 1.235.000 evrov. 

Dvorec Dornava s svojo parkovno zasnovo sestavlja nedeljivo celoto in je eden najpomembnejših baročnih kompleksov v Sloveniji. Nepogrešljiv del parka sta bili tudi oranžeriji ob osrednji parkovni osi, za katerima se je nadaljevala pot do več kot kilometer oddaljene reke Pesnice.

Lastnik parka je bil grof Jožef Tadej Attems, ki je navdih za urejanje dornavskega parka najverjetneje iskal na svojih potovanjih po Evropi. Morda prav zato ni presenečenje, da so predhodne raziskave oranžerije pokazale, da je bila južna naklonska stena steklena, kar park dvorca Dornava uvršča v sam vrh baročnega vrtnoarhitekturnega ustvarjanja.

Na Ministrstvu za kulturo imamo v teku 60 investicij v kulturno dediščino in javno kulturno infrastrukturo po vsej Sloveniji. Kar nekaj projektov se izvaja tudi na Štajerskem. V bližnji okolici Dornave tečejo še obnova opornih zidov Gradu Ptuj in celovita obnova objekta Grajska kašča v kompleksu ptujskega gradu, sanacija kulturnega doma Sokolana v Središču ob Dravi, prenova osrednjega dela kulturnega doma v Cirkulanah ter prenove parka Gradu Ormož, Centra Rotovž in Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.