"Veseli me, da smo dosegli dogovor s sodniki in tožilci, ter da je to neustavnost v ugotovitveni odločbi soglasno prepoznalo tudi Ustavno sodišče," je poudarila ministrica za javno upravo. Čeprav se odločitev Ustavnega sodišča nanaša na plače sodnikov, se v potrjenem Dogovoru urejajo tudi plače funkcionarjev Ustavnega sodišča ter tudi plače državnotožilskih funkcionarjev.

Plače sodnikov in tožilcev so se zaradi neusklajevanja z rastjo povprečne plače ter neusklajevanja plačne lestvice v javnem sektorju zniževale že od leta 2012, torej celo desetletje, je navedla ministrica, zato je Vlada že januarja 2023 prepoznala potencialno neustavno stanje na plačnem področju funkcionarjev v pravosodnem sistemu.

"Plače sodnikov in tožilcev smo v dialogu z njimi uvrstili na novo plačno lestvico. Izhajali smo iz razmerij med njimi, ki veljajo danes, vendar smo ta razmerja popravili, upoštevaje tudi uvrstitve funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti," je pojasnila ministrica Ajanović Hovnik. Poleg tega dogovor vključuje tudi dodatek za nezdružljivost funkcije v višini 10 odstotkov osnovne plače sodnikov, v katerem je vključen tudi dodatek za nevarnost.

Na seji Vlade je bila potrjena tudi izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, zavedajoč se finančnega zaostanka omenjenih sodnih funkcionarjev, zato bodo plačni razredi te skupine prvi prevedeni na novo plačno lestvico. Predlog novega plačnega zakona predvideva enoten način usklajevanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice, saj se s tem zagotavlja, da bo v primeru padca realne vrednosti osnovnih plač prišlo do njihove uskladitve.

Konstruktivnost dialoga ter zadovoljstvo nad doseženim soglasjem sta na izrazili tudi generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič ter predsednica Slovenskega sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević. Pomembnost udejanjanja pravne države, kjer so vse tri veje oblasti enakovredne in neodvisne, pa je ob doseženem dogovoru izpostavila predsednica Državnega zbora.