Novinarska konferenca je bila sprva sicer namenjena arheološki predstavitvi rimske Emone in arheoloških raziskav, ki bodo potekale na celotnem gradbenem območju SNG Drama Ljubljana, vendar so se vpleteni v luči dogodkov zadnjih dni odločili, da je prav in potrebno, da se javnosti predstavi celoten projekt, skupaj z načrti za ureditev okolice po začetku prenove. Izjave današnjih govorcev vsebinsko povzemajo današnjo novinarsko konferenco.

Dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je poudarila, da je prenova osrednjega nacionalnega gledališča več kot potrebna. “Ob začetku mandata smo se na ministrstvu takoj zavzeli za prenovo SNG Drama Ljubljana, osrednjega nacionalnega gledališča, ki je v resnično slabem stanju, govori o prenovi pa se vlečejo že več desetletij. Stavba in tehnika sta povsem dotrajani, delovni pogoji so neustrezni, manjkajo vadbeni prostori, v toplejših dneh odpadajo predstave, ker ni hlajenja, ob dežju pa nas je strah zamakanja in podobno. Obnova Drame bo eden največjih investicijskih projektov v kulturi v zgodovini Slovenije in vesela sem, da nas je podprl pri tem tudi predsednik vlade. To odraža tudi odnos vlade do kulture, ki je imela predolgo časa obrobno mesto v politiki. Projekt smo skrbno pregledali in takoj opozorili na smernice, ki so nam vodilo tudi pri delovanju ministrstva, torej razvojno naravnano, trajnostno in zeleno politiko. Kot pri vseh velikih projektih je potrebnega veliko usklajevanja, a za tako pomembne cilje noben takšen napor ni odveč in se je vredno truditi. Na koncu mora biti prenova SNG Drama Ljubljana izpeljana v javnem interesu v najširšem smislu, torej zadostiti potrebam vseh zaposlenih, javnosti in lokalne skupnosti ter nenazadnje okolja,” je dejala ministrica. 

S projektom bo osrednje nacionalno gledališče v celoti prenovljeno. Dobilo bo tudi prepotreben podzemni foyer, ki bo med seboj povezal vse dele gledališča. Projekt vključuje vidike razvoja kulture, trajnostne in družbene vidike. 

“Obnova je nujno potrebna, sedanja stavba je potresno nevarna, energetsko neučinkovita in je tudi potencialno nevarna tako za gledalce kot za zaposlene. Nova Drama bo sodoben kulturni objekt. Projekt, ki je vpet v sodobno mestno okolje in vključuje tudi zelene površine. Tako jaz kot tudi na Ministrstvu za kulturo smo navezani na vsako drevo in se zelo zavedamo pomena ohranjanja zelene mase v mestih, ki postajajo vedno bolj vroča. Po temeljitem pregledu načrtov prenove SNG Drama Ljubljana smo najprej opozorili na probleme ozelenitve. Od jeseni dalje se je preverjalo različne različne možnosti, kot vsi smo si zelo želeli, da kostanj ostane. Poleg funkcije dajanja sence in hlajenja okolice ima ta kostanj simbolno vrednost, saj ga tudi čustveno povezujemo z Dramo. Po vseh preveritvah in strokovnih pretresanjih različnih možnosti smo se morali, žal, konkretnemeu kostanju odpovedati, saj ni v najboljšem stanju, hkrati pa ga bi gradnja še poškodovala, ampak bo pa po spremenjenih načrtih na njegovem mestu prostor za novo visokodebelno drevo. Projekt prenove združuje kulturno dediščino, ustvarjalnost in trajnostni razvoj, ki so tudi med seboj tesno povezani. Kajti za nami bodo ostale le kultura in kulturna dediščina ter narava, ki jo moramo ohranjati, da ohranjamo naš planet,” je še poudarila ministrica.   

Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo

Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je kot moderator v uvodu povzel ključne točke projekta. Poudaril je pomen prenove in njeno ekološko in trajnostno naravnano vrednost v primerjavi z novogradnjo. “Razumemo prizadevanja javnosti za ohranitev dreves in zelene mase v mestu. To smo kot nujno izboljšavo projekta prepoznali takoj, ko smo prevzeli projekt pred enim letom in naložili projektantom preveritev več možnosti za ohranitev obstoječega zelenja in intenzivnejšo zasaditev.” Predstavil je štiri ključne preveritve, ki so jih izvedli skupaj s strokovnjaki s področij investicij, inženirji, arboristi, arhitekti in vodstvom SNG Drama Ljubljana, ki so pripeljale do odločitve, da se divji kostanj pred Dramo odstrani. Najprej je strokovna delovna skupina preverila možnost opustitve obstoječega projekta, sanacijo Drame v obstoječih gabaritih in gradnjo novega gledališča. Novogradnje so neprimerljivo bolj okolju škodljive od prenov, saj je za nove stavbe potrebna proizvodnja materialov, kot so cement, steklo in jeklo, kar povzroča velike izpuste CO₂. Dodatno k izpustom prispeva transport novih gradbenih materialov. Pri prenovi stavbe je mogoče izboljšati energetsko učinkovitost obstoječih struktur, vključno z izboljšanim izolacijskim sistemom, uporabo učinkovitejših naprav itd., kar zmanjšuje operativne izpuste CO₂. Poleg tega bi odločitev za gradnjo novega gledališča na drugi lokaciji pomenila podaljšanje projekta za več let. Prostorski pogoji v SNG Drama pa kličejo po takojšnjih rešitvah. Na koncu bi bilo treba izvesti oba projekta, novogradnjo in nujno prenovo ter protipotresno utrditev historične stavbe. Tudi zgolj prenova obstoječe zgradbe v obstoječih gabaritih bi zahtevala posege v okolico stavbe, ki bi imeli vpliv tudi na obstoječa drevesa. Nadalje smo preverili možnosti opustitve gradnje podzemnega dela na vzhodnem delu stavbe, proti Slovenski cesti. Ugotovili smo, da se funkcionalnost povezav med ključnimi prostori gledališča v tem primeru zmanjša do te mere, da smotrnost celotne prenove postane vprašljiva. Statična sanacija stare stavbe pa bi kljub opustitvi gradnje kleti zahtevala izkope in gradbena dela. Tretja možnost, ki smo jo preverili, je bila ograditev dreves s piloti in izvajanje gradnje ob njih. A tudi takšen poseg bi  poškodoval koreninski sistem drevesa in njihovo preživetje bi bilo vprašljivo. Zato se tudi ta možnost ni izkazala za smotrno. Nazadnje smo, skupaj z arboristko, preverili še možnost presaditev drevesa na novo lokacijo. Dolgoročna uspešnost zahtevnega projekta presaditve bi bila negotova zaradi šoka, ki bi ga ob tem doživelo drevo, in tudi zaradi že delno prisotne razkrojenosti primarnih korenin. Presaditev bi pomenila zmanjšanje obsega krošnje in koreninskega sistema, življenjska doba kostanja, če bi prestavitev preživelo, pa bi se v vsakem primeru skrajšala,” je povedal državni sekretar. Poudaril je še, da bodo vsi projekti Ministrstva za kulturo sledili načelom Novega evropskega Bauhausa – da bodo torej investicije usmerjene v prenovo obstoječih objektov, in ne novogradnje in da bodo projekti naravnani trajnostno. To pomeni uporabo do okolja prijaznih in energetsko učinkovitih materialov, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, uporabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje porabe vode in odpadkov.  Investicije morajo vključevati kulturno dediščino ter lokalno identiteto, razvijati pa jih je treba v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, izvajalci kulturnih programov in njihovim občinstvom.

Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana

Tudi ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je izpostavila dotrajanost in zastarelost celotnega gledališke objekta. Pred nekaj leti so v javnosti odmevale težave, s katerimi se je Drama soočala ob vdoru meteorne vode – manj znano pa je, da sta se zadnje zamakanje strehe nad Velikim odrom in delno zalitje kletnih prostorov zgodila junija letos. Zaradi energetske dotrajanosti stavbe in posledično izjemno visokih temperatur v dvorani je morala Drama lani in letos celo odpovedati nekaj razprodanih junijskih predstav. “Dvorane ter vadbeni in drugi prostori že dolgo ne ustrezajo več funkciji in potrebam sodobnega gledališča. Stavba je bila zgrajena pred več kot sto leti in od takrat se, razen obeh prizidkov v šestdesetih letih, ni dosti spreminjala.”

Objekt in delovanje Drame najbolj pereče obremenjujejo zastarelost tehnologije in opreme, potresna ogroženost, neprimernost prostorov za gledalce in neustreznost prostorov za ustvarjanje. “Prezračevalni sistemi, ogrevanje, hlajenje, požarnovarnostni sistemi, evakuacijske poti, električne in vodovodne napeljave so še vedno isti kot v času izgradnje. Nekateri iz obdobja 1909–11, nekateri iz časa gradnje prizidka (1960–67). Parter dvorane Velikega odra ima premajhen nagib, zato je vidljivost na oder slaba, prav tako pogled iz lož. Razmik med vrstami sedežev je premajhen, stoli pa so neudobni. Veliki oder je opremljen z odrskimi napravami iz obdobja med letoma 1909–11. Celotno vrvišče še vedno deluje na ročni pogon, zato sodi bolj v muzej kot v sodobno gledališče. Temelji prizidkov so po mnenju stroke vprašljivi. Prizidek je bil načrtovan in zgrajen pred uveljavitvijo zakonodaje o protipotresni gradnji, ki je obveljala po potresu v Skopju leta 1963. Tudi obstoječa Mala Drama je neprimerna, saj zaradi nizkega stropa močno omejuje možnosti za ustvarjalnost na tem odru,” je pojasnila ravnateljica Drame. Ob tem pa poudarila, da bo projekt celovite prenove rešil vse tri sklope težav, s katerimi se sooča Drama: varnostnega (izvedena bo celovita sanacija historičnega dela; stara prizidka bosta porušena in zgrajena bosta nova, potresno varna; izboljšana bo požarna varnost), tehnološkega (odrska oprema bo bistveno posodobljena, vzpostavljeno bo ustrezno prezračevanje dvoran in drugih prostorov, celotna manipulacija v zaodrju namensko zasnovana z logično in ustrezno izpeljanimi potmi) in funkcionalnega (za Dramo in njeno ustvarjalnost predstavljajo najbolj pereč problem neprimerne razmere za vadbo). S prenovo se bo vse to bistveno spremenilo: “Mala Drama bo normalno velik prostor z večnamensko možnostjo postavitve sedežev; Veliki oder bo imel povečan naklon in večje razdalje med sedeži, kar bo gledalcem omogočilo boljše spremljanje predstav. Bistveno je, da bosta obe prizorišči imeli ustrezno velika vadbena odra, kar bo močno olajšalo načrtovanje in izvajanje našega programa. Vadbeni oder Male Drame je potencialno predviden tudi za vzpostavitev eksperimentalnega odra, kar pa je seveda povezano s finančnimi in kadrovskimi okrepitvami. V kletnem nivoju bo nova velika avla omogočala ustrezno povezavo vseh programov in ločevala javni del od internega,” je povedala ravnateljica Drame.

Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo na ZVKDS

V letu 2023 bodo v okviru celovite prenove SNG Drame Ljubljana izvedene arheološke raziskave. Kot je pojasnila Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se pričetek arheoloških izkopavanj “načrtuje v drugi polovici julija 2023. Izkopavanja bodo predvidoma trajala šest mesecev. V letu 2024 bodo po porušitvi prizidka SNG Drame Ljubljana in ob izkopu gradbene jame potekale še raziskave ob gradnji. Predmet arheoloških raziskav bo tako celotna stavbna parcela SNG Drama Ljubljana. Stavba SNG Drama stoji znotraj rimske Emone. Pričakujemo, da bomo na območju SNG Drama Ljubljana odkrili podobno arheološko stanje, kot je bilo odkrito v njeni neposredni bližini, in sicer stavbne ostaline rimske insule 38 in sosednjih insul s cestišči z več gradbenimi fazami iz 1. do 4. stoletja.” 

Na sosednjem kompleksu Šumi, kjer so arheološke raziskave potekale med letoma 2004 in 2005, je bilo ugotovljeno, da so prvo gradbeno fazo Emone na tej lokaciji Šumi predstavljaji planiranje in ureditev terena za gradnjo mesta, gradnja fasade insule in lesenih objektov za njo ter preprosto cestišče, ki še ni imelo kloake, in preprost pločnik. Novčne najdbe iz teh najstarejših plasti so bile kovane med letoma 16 pred našim štetjem in 4 našega štetja; gre predvsem za različne novce cesarja Avgusta. Drugo gradbeno fazo so predstavljali zidana arhitektura z lesenimi predelnimi stenami s freskami in štukom, ometanimi stropovi ter maltnimi estrihi in mozaiki ter cestišča (dekumani) s kloako ter pločnikoma. Glede na novčne najdbe lahko pričetek te faze postavimo v tiberijski čas (od leta 14 do leta 37 našega štetja), nekatere prezidave pa sodijo še v klavdijski čas (od leta 41 do leta 54 našega štetja), medtem ko lahko gradnjo kloak z gotovostjo postavimo v zgodnje klavdijsko obdobje. V tretji fazi, ki glede na novčne najdbe cesarja Marka Avrelija in Antonina Pija sodi v 2. stoletje, so hodno površino na lokaciji Šumi z nasipanjem in tamponi dvignili za približno 0,8 m in bivalni objekt preuredili v javnega (terme). V 4. stoletju je bila insula na lokaciji Šumi opuščena. V srednjem veku pa so ruševine uporabljali kot priročni kamnolom za gradnjo srednjeveškega mestnega obzidja – Novi trg z linijo po današnji Vegovi ulici je bil deloma obzidan v 14. stoletju, v celoti pa do leta 1520. V franciscejskem katastru iz leta 1825 zemljišče današnje SNG Drama Ljubljana ni bilo pozidano. Prve pozidave so tu zabeležene v zadnji četrtini 19. stoletja. Ob tej priložnosti je Center za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pripravil in na svojih spletnih straneh objavil obširnejše gradivo o arheoloških izkopavanjih na območju Drame.

Matija Bevk, biro Bevk Perovič arhitekti

Kot je poudaril Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti, projekt celovite prenove SNG Drama izhaja iz jasno zastavljenih izhodišč, in sicer iz nujnosti po vzpostavitvi sodobno opremljenega nacionalnega gledališča in hkratni ohranitvi in restavriranju historičnega objekta Drame. “V projektu se realizira vse do sedaj manjkajoče funkcije in programe. Neustrezne prostore se nadomešča s primernimi, sodobno opremljenimi. Vzpostavlja se novo avlo, ki deluje kot osrednja točka objekta in obenem poveže vse predvidene programe in dvorane v eno delujočo celoto.”

Matija Bevk je povedal, da zasnova prenovljene zunanje ureditve izhaja iz zahtev javnega arhitekturnega natečaja, in sicer: “enakovredne zaznavnosti in dostopnosti iz vseh smeri, izpostavljanja dominantnosti historičnega pročelja ter zahteve po oblikovanju, ki naj bo obenem tudi reinterpretacija nekdanje formalne vrtne ureditve. Želja je bila tudi, da se s projektom omogoča ozelenitev strehe vkopanega dela objekta pod trgom. Vsem tem zahtevam se zadošča. Zasnova zunanje ureditve je povezana s celovitim arhitekturnim konceptom nove Drame, ki v projekt, pod prenovljeni trg, vstavlja manjkajoče funkcije, novo avlo oziroma foyer, Malo Dramo, kavarno, prodajalno vstopnic, garderobe itd., vse v smislu celovitega delovanja Drame. V sklop novega trga se vgradijo nov vhod, dvigalo, atrij, svetlobniki in ozelenitve. Pri oblikovanju zunanjega prostora gre za kombinacijo tlakovanih površin in novo zasajenih dreves. Ta so postavljena kot zasloni in poudarki in prostorsko gledano tako, da omogočajo tako jasno zaznavnost stavbe, kot je bila to zahteva ZVKDS, kot tudi primerno prostorsko ozelenitev, ki bo nadomestila volumen obstoječih dreves. V primeru kostanja, ki ga je treba zaradi zahtevanega programa in posledičnih posegov nadomestiti, pa se na njegovem dosedanjem mestu predvidi novo drevo, zasaditev v raščen teren, z namenom sledenja obstoječim karakteristikam prostora. Prostor trga se bo po novi ureditvi raztezal do severnega roba Erjavčeve ceste, kjer se prav tako predlaga novo linijo dreves, kot del celovitega zaključka novega parterja pred Dramo.”