Predstavniki gospodarstva, vlad, civilne družbe, inovatorjev, akademske sfere in mednarodnih ustanov so tako minule dni pretresali ideje za izboljšanje razmer od svetovnih ekonomskih kriz do zelenih politik, varovanja okolja, pridelave hrane, uporabe podatkov in uvajanja sodobnih tehnologij, denimo, zmogljivosti in uravnavanja umetne inteligence.  

Ministrica se je ob robu prve okrogle mize, na neformalnem srečanju svetovnih gospodarskih voditeljev IGWEL, ki je bilo sicer zaprto za javnost, srečala z Ngozi Okonjo-Iweala, prvo žensko in prvo Afričanko na položaju generalne direktorice Svetovne trgovinske organizacije (angleško World Trade Organization – WTO). Govorili sta o tem, da bo Slovenija z veseljem pomagala s svojimi izkušnjami in znanjem pri ustanavljanju delovne skupine za umetno inteligenco pri Svetovni trgovinski organizaciji. Pri tem bomo posebej opozarjali, da v sistem umetne inteligence ne vnašamo pristranskosti algoritmov, saj lahko s tem povzročamo škodljive odločitve za določene skupine ali posameznike. 

Ministrica dr. Stojmenova Duh je na prvi dan srečanja novih prvakov sodelovala na delavnici na kateri so govorili o pripravljenosti srednje velikih podjetij na prihodnost, na kateri je poudarila, da mora za uspešno digitalno preobrazbo malih in srednje velikih podjetij država zagotoviti dobro digitalno infrastrukturo, razvoj digitalnih veščin, učinkovito podatkovno ekonomijo ter varno in predvidljivo poslovno okolje.  

Prav tako se je udeležila panela o priložnostih in izzivih umetne inteligence, kjer je izpostavila, da umetna inteligenca tako kot vse tehnologije od nekdaj spreminja delovna mesta, zato moramo zaposlenim zagotoviti, da bodo nenehno izpolnjevali svoje znanje in v spremembah videli priložnost za svojo rast. Prav tako je treba prilagoditi študijske programe, da bodo sledili novostim, ki jih prinaša umetna inteligenca. Država mora tudi zagotoviti, da se bo zakonodaja učinkovito prilagajala tehnološkim spremembam.  

Na drugi dan srečanja novih prvakov se je ministrica udeležila okrogle mize, ki jo je moderirala Manuela Kasper-Claridge, odgovorna urednica pri Deutsche Welle, tema pogovorov pa so bile vrzeli med talenti v hitro razvijajočih se gospodarstvih ter politike in javno-zasebni modeli za odpravljanje takih vrzeli. Ministrica je zagovarjala stališče, da so med najpomembnejšimi novimi veščinami na trgu dela digitalne veščine. »Danes jih potrebujejo zaposleni na vseh delovnih mestih, zato morajo vlade poskrbeti, da jih državljani pridobijo skozi šolski sistem, na delovnih mestih in v okviru vseživljenjskega učenja. Nikogar ne smemo izključiti,« je poudarila. 

Glavna tema naslednje okrogle mize so bila delovna mesta: kako spremembe, ki jih povzročajo avtomatizacija, preoblikovanje industrije, podnebne spremembe in zeleni prehod, vplivajo na delo, plače iin trende zaposlovanja? Glavno vprašanje za ministrico je bilo, katere bistvene izzive in kakšne rešitve navaja Digitalna Slovenija 2030. »Slovenija ima precejšnje število digitalnih podjetij, ki potrebujejo več IKT strokovnjakov, kot jih je trenutno na trgu. Zato želimo do leta 2030 zagotoviti 10% strokovnjakov za IKT (trenutno 4,4 odstotkov), za 30 odstotkov povečati število študentov v programih STEM in v teh poklicih povečati delež žensk na 25 odstotkov (trenutno 17 odstotkov) ter vsaj 80 odstotkov odraslih opremiti z osnovnimi digitalnimi znanji,« je pojasnila ministrica. 

Zadnjo okroglo mizo je moderiral Arun Sundararajan, profesor podjetništva, ki na newyorški univerzi raziskuje, kako digitalne tehnologije spreminjajo poslovanje, politiko in civilno družbo. Na razvitih trgih le 44 odstotkov ljudi meni, da tehnološka podjetja vodijo ljudje, ki jih dejansko skrbi dobrobit družbe. Le 27 odstotkov pa jih meni, da direktorji takih podjetij svojo moč uporabljajo tako, da ima od tega korist celotna družba. Osrednja tema okrogle mize je bila družbena odgovornost oziroma iskanje najugodnejših možnosti, da bi pionirske tehnologije in nova podjetja delala tudi za skupno dobro. Ministrica dr. Stojmenova Duh je opozorila, da nas strah pred novimi  tehnologijami, kot je umetna inteligenca, ne sme ustaviti pred njihovo uporabo, saj gre za orodja, ki povečujejo učinkovitost, produktivnost in inovativnost ter lahko v večji meri izboljšajo kakovost našega življenja. A oblikovati jih moramo transparentno in odgovorno. Predstavila je uspešne projekte v Sloveniji, ki odpravljajo vrzeli in izključevanja, kot so Mobilni heroji, spodbujanje žensk pri odločanju za tehnične poklice, računalniški sklad za pomoč pri nabavi in uporabi računalniške opreme in podobno. 

Poleg delavnic in panelov se je dr. Stojmenova Duh udeležila tudi mnogih bilateralnih srečanj. Sestala se je s Sebastianom Buckupom, vodjo Centra za četrto industrijsko revolucijo pri Svetovnem gospodarski forum s katerim sta se pogovarjala o konkretnih možnostih sodelovanja med Slovenijo in Svetovnim gospodarskim forumom na področju umetne inteligence. Z Dušanom Mirekom, izvršnim direktorjem za globalno programiranje pri Svetovnem gospodarskem forumu sta se strinjala, da je za razvoj umetne inteligence, ki temelji na etiki, potreben razvoj standardov ter usklajeno oblikovanje in sprejemanje predpisov na globalni ravni. Pri tem pa, da je je ključno sodelovanje vlad z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovni gospodarski forum, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Cooperation and Development – OECD) in Organizacija združenih narodov (angleško United Nations – OZN). Sestala se je tudi z Jayeshem Ranjanom, glavnim sekretarjem države Telangane (Indija) za industrijo in trgovino ter informacijsko tehnologijo, govorila pa sta o tem, da je med državama veliko sinergij in možnosti za sodelovanja predvsem na področjih umetne inteligence, interoperabilnosti podatkov in storitev ter izobraževanja in usposabljanja IT kadrov. Ministrica se je ob robu foruma srečala tudi s Faisalom Alibrahimom, ministrom za gospodarstvo in načrtovanje Saudove Arabije, s katerim sta govorila o priložnostih sodelovanja na področju digitalizacije in inovacij predvsem za mala in srednja podjetja ter o izzivih pri zagotavljanja zadostnega števila IKT strokovnjakov. 

Ob zaključku obiska na Kitajskem se je dr. Stojmenova Duh udeležila sprejema, ki ga je ob državnem prazniku priredilo veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu in se srečala s predstavniki slovenske skupnosti in slovenskih visoko tehnoloških podjetij, ki delujejo na Kitajskem. 

Tokratno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma o inovacijah, znanosti in tehnologijah, ki je sicer od leta 2007 vsako leto na Kitajskem, izmenično v mestih Tianjin in Dalian, je bilo prvo srečanje v živo po treh letih virtualnih srečanj. Po pandemiji so uveljavljeni poslovni in industrijski modeli trčili še ob močno spremenjene geopolitične okoliščine, kot odgovor na nove izzive pa so letošnje srečanje novih prvakov naslovili s Podjetništvo: gonilna sila svetovnega gospodarstva.