Aktualni Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je bil sprejet leta 2004, ko zakonodajalec še ni mogel predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, do kulturnih in medijskih vsebin ter do večine drugih informacij, ki jih uporabniki zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform. Prav tako še niso bile razširjene pretočne storitve na zahtevo, ki jih globalni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, a večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku. Z manjšimi popravki je bil zakon leta 2010 sicer dopolnjen, vendar je tudi od tedaj minilo že precej let, medtem pa se je predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij družbena stvarnost spreminjala še hitreje, kar je močno vplivalo tudi na rabo slovenskega jezika.

Omenjene tehnologije so zato med uporabniki in strokovno javnostjo v zadnjih letih odprle več vprašanj, ali sedanji Zakon o javni rabi slovenščine sploh še zagotavlja ustrezno zaščito slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju, saj to področje v praksi ni urejeno.

Nekatere video storitve na zahtevo, med katerimi sta najbolj znana Netflix in Disney+, sta sicer na voljo tudi slovenskim uporabnikom, vendar ne ponujata izbire slovenskega jezika, kar na drugi strani že dolgo omogočajo nekateri drugi tuji ponudniki podobnih vsebin (HBO). Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred skoraj tridesetimi leti, podjetje Apple pa kljub vse večjemu številu uporabnikov zlasti med pametnimi mobilniki iPhone ne omogoča izbire slovenskega jezika. Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov in drugih naprav, namenjenih široki potrošnji (bela tehnika, televizorji in podobno), saj je bila izbira ali neizbira slovenskega jezika v uporabniških vmesnikih doslej odvisna izključno od njihove poslovne odločitve. Dodatno zadrego je prinesla konvergenca, združevanje nekoč ločenih vsebin in storitev na eni elektronski komunikacijski napravi (osebni računalnik, pametni mobilnik in podobno), ki je zabrisala tudi nekoč jasno razmejitev med javno in zasebno rabo jezika. Zato že dalj časa prihaja do težav pri interpretaciji nekaterih členov ZJRS, zlasti 14. in 20. člena, posledično pa tudi do neusklajenih mnenj in odzivov ter (ne)ukrepanja organov, ki so pristojni za izvajanje ZJRS.

Vse to so razlogi, da je bila na pobudo Ministrstva za kulturo lani ustanovljena Medresorska delovna skupina za pripravo novele Zakona o javni rabi slovenščine, v kateri so poleg predstavnikov Ministrstva za kulturo še predstavniki Inšpektorata za kulturo in medije, Tržnega inšpektorata, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za digitalno preobrazbo. Osnovni vodili delovne skupine sta bila zaščita slovenščine ter njen uporabnik, ki mu je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe.

Naše osnovno vodilo je bila zaščita slovenščine ter njenega uporabnika ali uporabnice, ki jima je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe. Predlog novele Zakona o javni rabi slovenščine zato vsebuje definicijo javne rabe slovenščine in jasno opredeljuje pristojnost inšpektoratov za nadzor nad določbami posameznih členov. Zakon je dopolnjen z določbami (členi), ki širijo varovanje jezika tudi v digitalno okolje ter zajemajo obstoječe in prihodnje uporabniške vmesnike, prek katerih uporabniki komunicirajo z elektronskimi napravami, grafične, glasovne in otipne. Predlog novele smo uskladili tudi z evropskimi uredbami in direktivami, ki urejajo področje jezikovne raznolikosti v Evropski uniji.

S posodobljenim ZJRS tako predstavljamo pravni okvir, ki ni pomemben samo za Slovenijo, saj se za učinkovitejše varovanje maternega jezika v digitalnem okolju zavzemajo tudi nekatere druge države Evropske unije, ki so jih globalni ponudniki tehnoloških izdelkov in storitev doslej spregledali ter so – kot kažejo izkušnje – najbolj občutljivi prav za spremembe zakonodaje.

Predloge, pripombe in mnenja lahko do vključno 30. julija 2023 oddate neposredno na portalu eDemokracija ali s pripisom "Priprava ZJRS-B" pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (s pripisom »Priprava ZJRS-B«).