S tem dejanjem smo se na pobudo Zveze policijskih veteranskih društev Sever poklonili Vinku Bezniku, nekdanjemu poveljniku Specialne enote, pobudniku in soustanovitelju Združenja Sever, velikemu človeku in domoljubu. Slovesnosti so se udeležili minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić ter vodstvo Policijske akademije, Specialne enote in Sektorja za oskrbo Gotenica, pa tudi najožji svojci pokojnega Vinka Beznika, župan Občine Kočevje, predstavniki Združenja Sever in drugi gostje.

Novo označevalno tablo vadbenega centra in bronasto spominsko tablo v spomin Vinku Bezniku smo namestili neposredno pri vhodu v vadbeni center. Zbrane je najprej nagovoril Peter Ješelnik, svak pokojnega Vinka Beznika, in jih pozdravil v imenu svojcev.

Prisotne je nagovoril notranji minister Boštjan Poklukar in poudaril pomen celotnega dogajanja na tem območju pred več kot tremi desetletji. Povedal je, da je vadbeni center stičišče policije in notranjih zadev že več desetletij. Je tudi prostor, kjer so se rojevale drzne ideje in kjer so pogumni ljudje pisali zgodovino Slovenije. Eden od njih je bil Vinko Beznik. Sodeloval je pri organiziranju edinstvene Manevrske strukture narodne zaščite. Prav tako je v zgodovini Milice/Policije in slovenske osamosvojitve pustil močan pečat kot komandir Čete za posebne naloge in prvi poveljnik Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve. Pod njegovim poveljstvom se je v začetku junija 1990 odvila ključna akcija Gotenica.

"V teh dneh, ko smo pod vtisom slovesnosti ob dnevu državnosti in dnevu slovenske policije, so izjemno živi spomini na obdobje pred osamosvojitvijo, prelomne trenutke, ko smo pogumno in smelo ubranili našo državo in uresničili svoje dolgoletne sanje o samostojnosti in neodvisnosti. Izjemno živi pa so tudi spomini na pomembne posameznike iz tega obdobja. Junake, ki so s svojo predanostjo, požrtvovalnostjo, strokovnostjo in srčnostjo zaznamovali obdobje osamosvajanja naše države in tudi poklic policista. In to je nedvomno Vinko Beznik," je dejal minister Poklukar.

Dr. Tomaž Čas, predsednik Združenja Sever, se je ob tej priložnosti zahvalil notranjemu ministrstvu, da jim je prisluhnilo in sprejelo njihov predlog o preimenovanju. Kot je dejal, dogodek lepo sovpada z mesecem, ko praznujemo dan državnosti in dan policije. O Vinku Bezniku je povedal, da je kot komandir v četi milice, predhodnice Specialne enote, opravljal najbolj odgovorne naloge in bil tudi sonosilec projekta manevrske strukture narodne zaščite ter eden ključnih akterjev v času osamosvojitvenih procesov. Poudaril je tudi pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj v njej korenini prihodnost. Temu je po njegovih besedah namenjeno tudi današnje poimenovanje goteniškega vadbenega centra – da nas spominja na težko prehojeno pot v samostojnost, na katero ne smemo pozabiti.

Kdo je bil Vinko Beznik?

Konec 80. in začetek 90. let prejšnjega stoletja je bilo dramatično obdobje, in to ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi. Zgodovinske spremembe, ki so se nakazovale in za katere smo vedeli, da so neizogibne, so zahtevale odločne in preudarne osebnosti ter narekovale hitre, a premišljene odločitve. Tudi Vinko Beznik je vedel, da je kipenje slovenskega naroda neustavljiva in živa sila, ki napoveduje usoden prelom in novo dobo, po kateri smo vsi tako zelo hrepeneli.

Beznik, rojen 15. julija 1956, je kariero v milici začel kot inštruktor za diverzantsko in protidiverzantsko zaščito v takratnem centru za usposabljanje in urjenje posebnih in vojnih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Jasnici na Kočevskem. V letih od 1984 do 1987 je bil komandir čete milice za posebne naloge in v tej vlogi s svojo enoto sodeloval pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov. Leta 1987 se je vrnil v center v Jasnico, tokrat kot vodja centra, in tam poleg vodenja izvajal tudi najzahtevnejša usposabljanja pripadnikov organov za notranje zadeve in drugih.

V noči z 2. na 3. junij 1990 je četa milice za posebne naloge takratne zaščitne enote milice pod vodstvom Vinka Beznika izvedla dodatno zavarovanje takrat zaprtega območja Gotenice in tako zavarovala oborožitveno in drugo opremo Socialistične republike Slovenije, ki je bila tam in je bila pozneje uporabljena v spopadih z Jugoslovansko ljudsko armado. S tem dejanjem je četa milice za posebne naloge postala prva oborožena enota, ki je izvedla nevarno nalogo za zaščito procesov osamosvajanja novonastajajoče slovenske države. Pripadniki čete milice za posebne naloge in drugi, ki so sodelovali v tej akciji, so postali jedro in udarna pest Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki je bila ustanovljena 23. avgusta 1990, Vinko Beznik pa je bil imenovan za njenega poveljnika.

Specialna enota je pod vodstvom Vinka Beznika samostojno ali v sodelovanju z drugimi v obdobju od maja 1990 do konca oktobra 1991 sodelovala v najmanj 43 različnih dejavnostih, med drugim tudi v oboroženem spopadu v Trzinu, zajetju tankov Jugoslovanske ljudske armade na Toškem Čelu, zajetju "niških specialcev", reševanju grožnje z ekološko katastrofo v Mokronogu in podobno. Vinko Beznik je bil v času vodenja Specialne enote in med procesom osamosvajanja Republike Slovenije tudi član republiške koordinacije.

Za Vinka Beznika in njegovo enoto je »vojna« oziroma grožnja s posredovanjem takratnih zveznih oblasti trajala od dodatnega zavarovanja zaprtega območja Gotenice do odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade z ozemlja Slovenije 22. oktobra 1991, ki so ga v "prvem krogu" skupaj z drugimi varovali prav njegovi specialci.

V vsem obdobju je Specialna enota opravljala tudi svoje "redne" naloge in skrbela za varnost ljudi in premoženja v razmerah, ko enote milice niso imele ustrezne opreme ali niso bile usposobljene za zahtevna posredovanja ali pa je šlo za izredno visoko stopnjo nevarnosti (ogroženosti). Med drugimi je Specialna enota varovala zadnji sestanek vseh predsednikov republik takratne Jugoslavije in slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter dvigu zastave 26. junija 1991.

Po odhodu zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade z ozemlja Slovenije je bil napor Vinka Beznika usmerjen v normalizacijo delovanja Specialne enote, soočanje z najzahtevnejšimi varnostnimi izzivi, povezovanje Specialne enote s podobnimi enotami v Evropi ter profesionalnost in vrhunsko izurjenost enote.

Leta 1993 je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti slovenske države odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije, za svoj prispevek k varnosti pa je prejel več različnih priznanj.

Specialna enota je bila leta 1998 odlikovana z zlatim častnim znakom za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije.