V ospredju razprave so bile razmere na kmetijskih trgih zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini ter neugodnih vremenskih razmer, potreba po določenih odstopanjih v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) zaradi neugodnih vremenskih razmer ter poziv Komisiji za pojasnila kriterijev glede dodelitve dosedanjih paketov pomoči ter glede priprave tretjega paketa pomoči. Komisija je poročala tudi o stanju v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi, ministri pa so opravili razpravo o Skupni kmetijski politiki po letu 2027. Zasedanja se je udeležila ministrica Irena Šinko.

Drugi dan zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo se je začel s poročanjem Komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Na področju kmetijstva EU za leto 2022 beleži trgovinski presežek v višini 60 milijard evrov, izvoz se je povečal za 22 odstotkov glede na leto 2021. Podoben je tudi trend v letošnjem letu, kjer se beleži rast izvoza v prvi četrtini leta za 13 odstotkov glede na enako obdobje lani. Ministrica Irena Šinko je v razpravi dejala, da je Slovenija z izvozno usmerjenim gospodarstvom naklonjena trgovinskim in naložbenim sporazumom EU s tretjimi državami. »Pri tem pa je ključno, da EU pri trgovinskih pogajanjih ne sme škodovati EU kmetijskemu sektorju na račun drugih interesov«.

Ministri so v nadaljevanju opravili razpravo o razmerah na kmetijskih trgih zaradi posledic ruske agresije v Ukrajini ter neugodnih vremenskih razmer. Nemčija in Francija pa sta s podporo več držav pozvali Komisijo k podaji podrobnih informacij o utemeljitvi kriterijev glede dodelitve dosedanjih paketov pomoči ter pojasnila glede priprave tretjega paketa pomoči. Litvanska delegacija je tudi poročala o izrednih vremenskih razmerah, ki vplivajo na kmetijstvo ter potrebnem ukrepanju v okviru SKP. V letošnjem letu so območja EU prizadele  bolj sušne razmere kot običajno, kar je znatno vplivalo na pridelke v številnih regijah. Poleg neugodnih vremenskih razmer na kmetijske trge vplivajo tudi posledice trajajoče vojne v Ukrajini, naraščajoče cene virov, pomanjkanje surovin in gnojil po dostopnih cenah ter druge okoliščine. Glede na zapleteno situacijo v kmetijskem sektorju so ministri razpravljali tudi o možnih ukrepih ter pobudi glede odstopanja v okviru SKP. Slovenija izpostavlja, da se kmetom na območjih, ki so izpostavljena izrazitim vremenskim nihanjem (suša), omogoči določene prožnosti. Kot je v razpravi dejala ministrica Šinko: »Ta prožnost bi omogočila pridelavo hrane za ljudi in živali. Velja pa poudariti, da bi bila prožnost začasna, tako da ne bi imela takšnega vpliva na namen teh ukrepov, torej varovanje narave, okolja, tal in vodnih virov«.

Ministri so razpravljali tudi na temo Skupne kmetijske politike po letu 2027. Vedno večji izzivi nastajajo zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov in spremenjenih geopolitičnih pokrajin, kar pa ima vpliva na videnje SKP in tudi na druga področja. To bo precej zahteven proces, zato je pomembno, da se začne pravočasno in gradi na izkušnjah izvedbe v tem programskem obdobju. Ministrica je ob tej točki pozvala k razpravam, ki bodo upoštevale aktualni družbeno politični okvir in izzive, povezane z vsemi tremi stebri trajnosti: okoljskim, socialnim in ekonomskim vidikom. »Pri tem je treba ohraniti sedanji pristop novega izvedbenega modela, vključno z uveljavljenimi intervencijami prvega in drugega stebra SKP.  V ospredju mora ostati produktivnost in trajnostni razvoj kmetijstva«. Po besedah ministrice se kmetom in administraciji ne sme nalagati novih administrativnih bremen. »V ospredju mora biti poenostavitev, posebno bi pa izpostavila tudi proces priprave in sprejemanja strateškega načrta; ta mora resnično temeljiti na subsidiarnosti in bistveni poenostavitvi oblike končnega dokumenta«.

V zadnjem delu zasedanja je predsedstvo Svet seznanilo z napredkom glede predloga uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter shemah kakovosti za kmetijske proizvode. Predlog uredbe je bil objavljen marca 2022 z namenom izboljšati obstoječe določbe in zagotoviti poenostavljen postopek registracije, hkrati pa krepiti nekatere elemente zaščite geografske označbe v smislu zaščite pravice intelektualne lastnine. Slovenija pozdravlja, da se bo z okrepitvijo zakonodajnega okvira shem geografskih označb izboljšal prispevek shem k trajnostni proizvodnji ter okrepil položaj kmetov in skupin proizvajalcev geografskih označb. Predsedstvo je podalo tudi informacijo o stanju predloga uredbe glede preoblikovanja mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v mrežo za podatke o trajnosti kmetij. Predsedstvo je Svet tudi seznanilo z informacijo o napredku obravnave predloga uredbe o označevanju ekološke hrane za hišne živali. Slovenija se zaveda pomena ureditve tega področja na ravni EU, saj bo predlog podprl majhen, a hitro rastoči sektor ekološke hrane za hišne živali.

Ob zaključku zasedanja se je ministrica Šinko zahvalila švedskemu ministru za podeželje Petru Kullgrenu za vodenje Sveta v preteklih šestih mesecih. Današnje zasedanje je bilo namreč zadnje pod švedskim predsedstvom. Z julijem predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema Španija.