Zadnje zasedanje Sveta za kmetijstvo in ribištvo pod vodstvom švedskega predsedstva so začeli z ribiškimi točkami. Evropska komisija je poročala o stanju Skupne ribiške politike in posvetovanjih o ribolovnih možnostih za leto 2024. Slovenija je v okviru razprave namenila pozornost ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v Jadranskem morju. »Z vidika slovenskega ribištva Slovenija podpira nadaljevanje prizadevanj za trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri«, je dejala ministrica Irena Šinko ter dodala, da je pri pripravi in izvedbi predlogov ukrepov upravljanja nujno upoštevati potencialni vpliv ukrepov na manjše ribiške sektorje. Ministri so sprejeli tudi sklepe Sveta o svežnju ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva v EU. Slovenija pozdravlja dejstvo, da sklepi prepoznavajo potrebo po upoštevanju posebnosti v državah članicah ter zlasti posebnosti in potrebe malega priobalnega ribolova, kot tudi manjših obalnih in ribiških skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom. »Slovensko ribištvo z ohranitvenimi ukrepi na nacionalni in regionalni ravni dejavno prispeva k ohranitvi staležev v severnem Jadranu, vendar se sektor malega priobalnega ribolova sooča s številnimi izzivi. Med njimi je za nas ključna ustrezna izvedba energetskega prehoda EU flote, saj je ta v povprečju stara prek 30 let. Za uspešnost tega prehoda bo nujen dobro premišljen in ustrezno financiran politično-sistemski pristop«, je izpostavila Šinko.

Švedsko predsedstvo je poročalo tudi o napredku glede zakonodajnega predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstvih. Predlog uredbe je bil predstavljen na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo julija lani, trenutno poteka obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU za pesticide. Že v obdobju priprave predloga uredbe so številne države članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na problematične vidike napovedanega predloga, med drugim pomanjkanje učinkovitih alternativ kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom in na neupoštevanje strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje posamezne države članice pri zastavljenih ciljih. Najbolj problematična je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na tako imenovanih občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji prizadelo 40 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi. V razpravi je ministrica Šinko znova izpostavila, da je potrebno upoštevati različna izhodišča in prispevek posamezne države k EU povprečju. »Slovenija je v preteklosti že občutno zmanjšala rabo fitofarmacevtskih sredstev in hkrati predlagala metodologijo za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki bi zadostila ciljem na ravni Unije. Prehod na trajnostne sisteme pridelave hrane mora omogočati opravljanje primarne vloge kmetijstva – pridelave hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti.«

Ministri so razpravljali tudi o težavah, ki jih povzroča naraščajoča populacija velikih zveri in nevarnost, ki jo predstavljajo za ljudi in živali, velike škode so povzročene tudi v kmetijstvu in gozdarstvu kar lahko vodi celo v opuščanje kmetovanja. Romunija je predlagala pregled pravnega okvirja, pri čemer naj se upošteva sedanje stanje velikih zveri. Ministrica je v razpravi izpostavila težave s povečanim številom velikih zveri tudi v Sloveniji, zlasti gre za rjavega medveda, volka ter v zadnjih letih tudi šakala. Izpostavila je predvsem negativne posledice za rejo domačih živali. »Ministrstvo podpira aktivnosti v smeri boljšega upravljanja s populacijo rjavega medveda in volka. Treba je izpostaviti, da se potrebna finančna sredstva za izvedbo zaščitnih ukrepov zagotovi tudi izven obstoječih sredstev skupne kmetijske politike.«

Ministri so se danes seznanili tudi s poročanjem nemške delegacije o stanju glede prepovedi gojenja živali za pridelavo krzna v zakonodajne predloge o dobrobiti živali ter preučitvi možnosti uvedbe prepovedi prodaje in trženja proizvodov, pridobljenih iz kožuharjev. Svet se je seznanil tudi z informacijo o potrebi glede krepitve medsektorskega sodelovanja »One Health« v zvezi z zoonoznimi nevarnostmi za zdravje. V zadnjem obdobju se namreč povečujejo zdravstvena tveganja zaradi številnih infekcijskih bolezni.

Jutri bodo ministri EU nadaljevali zasedanje, predvidena je obravnava uredbe o geografskih označbah in shemah kakovosti za kmetijske proizvode, na dnevnem redu so tudi točke o s trgovino povezanih kmetijskih vprašanjih, o neugodnih vremenskih razmerah in o preoblikovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev v mrežo za podatke o trajnosti kmetij ter uredba o označevanju ekološke hrane za hišne živali.