Skoči do osrednje vsebine

Vrh o novem globalnem finančnem paktu z novimi usmeritvami za financiranje globalnih izzivov

V Parizu se je končal Vrh o novem globalnem finančnem paktu – Pariški vrh. Udeležili so se ga svetovni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij ter Evropske komisije, da bi se zedinili o novem svetovnem finančnem dogovoru za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov. Slovenijo je zastopal minister za finance Klemen Boštjančič.

V Parizu se je z dogovorom o novih usmeritvah za financiranje globalnih izzivov končal tako imenovani Pariški vrh.

Vrh je identificiral štiri ključne usmeritve:
- Da države ne smejo biti prisiljene izbirati med naslavljanjem revščine in skrbjo za planet.
- Da morajo za doseganje ciljev Pariškega dogovora, vse države, ne glede na različne izzive, ki jih imajo, prispevati k skupnemu svetovnemu naporu.
- Da potrebujemo več javnih finančnih spodbud za najranljivejše države, da se lahko uspešno spopadajo z revščino in ob tem varujejo tudi planet.
- Ter, da je v reševanje globalnih izzivov prek mednarodnega finančnega sistema potrebno pritegniti več zasebnega kapitala.

Razprave na tokratnem Vrhu so se tako osredotočile zlasti na vprašanje učinkovitosti in zagotavljanja potrebnih sredstev za zmanjševanje revščine, doseganje ciljev trajnostnega razvoja, podnebne ukrepe in zaščito biotske raznovrstnosti.

Na vrhu je bila poudarjena potreba po sodelovanju pri reševanju omenjenih svetovnih izzivov. Države v razvoju se brez fiskalnega maneverskega prostora soočajo s številnimi krizami, vključno z odpravljanjem posledic pandemije covid-19, naraščajočimi cenami hrane in gnojil. Potrebujejo pomoč za učinkovit odziv na te krize in krepitev odpornosti za prihodnje izzive.

Ob tem je bila znova poudarjena tudi medsebojna povezanost razvojnih in podnebnih ciljev ter pomen gospodarske rasti pri financiranju prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. V razpravah so se sodelujoči osredotočali na zagotavljanje dodatnih finančnih virov, načine njihove učinkovite uporabe in institucionalne vire teh sredstev. Hkrati pa na oblikovanje priporočil za pripravo na vrh G20 in podnebno konferenco COP28, ki bosta potekala jeseni. Možnosti napredka se vidijo v koncesijskem financiranju, povečanju tokov zasebnega kapitala ter spopadanju z ranljivostjo preko novih mehanizmov in instrumentov.

V okviru Pariškega vrha so obravnavali tudi vlogo Multilateralnih razvojnih bank (angleško Multilateral Development Banks - MDBs). Dolgoročni načrti MDB temeljijo na ciljih trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals - SDGs) in odražajo cilje pariške podnebne konference. Ob tem pa je bil cilj vrha tudi mobilizacija in izkoriščanje javnih in zasebnih sredstev, izvajanje obstoječih finančnih zavez in zagotavljanje priporočil za globalno sodelovanje pri obravnavanju revščine, podnebnih sprememb in razvojnih izzivov.