V uvodnem delu je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan izpostavil temeljne izzive dolgoročne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Opozoril je, da se rast stroškov, ki se je začela strmo višati po letu 2018, ne bo ustavila. Zaradi napredka medicine in dolgoživosti naše družbe se bodo izdatki za zdravstvene storitve le še višali. Poiskati bomo morali nacionalni konsenz, kako bomo zdravstvo v Sloveniji financirali po letu 2025, da bo dolgoročno vzdržno ob vseh izzivih, ki nas čakajo. V razpravo, ki bo potekala celotno poletje, je želel minister vključiti strokovnjake z različnih področij, ki bodo pomagali poiskati kakovostne zakonske predloge. »Našli bomo našo, slovensko pot za implementacijo sistema,« je povedal minister.

Prvi del je bil posvečen analizam trenutnega stanja, pregledu preteklih let in različnim demografskim, zdravstvenim ter finančnim projekcijam, primerjavi z drugimi državami ter možnim alternativam. Predstavila sta ga Maja Bednaš z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in dr. Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Drugi del je odpiral vprašanja financiranja zdravstvenega sistema. Nastopili so dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Maja Krumberger s Slovenskega zavarovalniškega združenja ter Ivan Jani Gracer z Zavarovalnice Generali. V tretjem delu so stališča združenj delodajalcev, delojemalcev in pacientov predstavljali Lidija Jerkič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije in Gregor Cuzak, predstavnik Zveze organizacij pacientov.

Med razpravljalci je bilo enotno mnenje, da so spremembe v zdravstvenem sistemu nujne in da je za dosego cilja potreben konsenz. Več govorcev je poudarilo, da ima naš sistem poleg pomanjkljivosti tudi številne pozitivne lastnosti. Te našim prebivalcem zagotavljajo primerljivo visoko raven zdravstvenih storitev. Več govorcev je tudi pozitivno ocenilo ukrep omejitve premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegovo prihodnjo ukinitev ter prenos v obvezno zavarovanje. Prav tako so govorci in razpravljalci pohvalili prihajajoči Zakon o digitalizaciji, ki bo omogočal bistveno večjo preglednost in učinkovitost v zdravstvu.

Poudarjeno je bilo tudi, da je za večjo učinkovitost zdravstvenega sistema pomembno sprejeti ukrepe za zmanjševanje absentizma, še naprej izvajati preventivo ter poskrbeti za kakovostno dolgotrajno zdravstveno oskrbo. Ključen izziv zdravstvenega sistema, ki pesti vse države po Evropi in tudi v Sloveniji, pa je pomanjkanje kadrov.

V sklepnem delu je državna sekretarka z Ministrstva za finance Saša Jazbec predstavila širšo sliko javnih financ. Opozorila je na novo realnost obdobja po epidemiji bolezni covid-19, na dejstvo, da so se vrnile omejitve fiskalnih pravil in da se stroški zadolževanja strmo povečujejo, zaradi česar je potrebno čim prejšnje ukrepanje.

Minister je v sklepnem delu poudaril, da smo v preteklih 15 letih za zdravstveni sistem v Sloveniji naredili bistveno premalo, zato se zdaj soočamo z novo resničnostjo, ki je za Slovenijo morda še težja, kot za druge evropske države. Minister je deležnike z vseh področij pozval, da se najdemo za skupno mizo in skupaj poskrbimo za novo nacionalno zgodbo zdravstvenega sistema, s katerim bomo povečali družbeno odpornost in bomo bolje pripravljeni na izzive prihodnosti.