Dogodkov, ki so se odvijali v Malmöju v okviru švedskega predsedovanja Svetu EU, so se udeležili vabljeni visoki javni uslužbenci iz 27 držav članic EU, Slovenijo sta zastopali generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel in mag. Barbara Žižič Baumgartner.

Srečanje stičnih točk Novega evropskega Bauhausa, ki so namenjene prenosu in koordinaciji različnih pobud med osrednjimi inštitucijami EU in državami članicami, ter srečanje evropskih direktorjev za arhitekturne politike sta minila v znamenju odprtega in konstruktivnega dialoga o tem, kako povezati globalne cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030 z relevantnimi evropskimi in mednarodnimi pobudami. Med slednje sodijo Urbana agenda EU, Novi evropski Bauhaus, Davoško zavezništvo za kulturo gradnje, Sklepi Sveta EU o kulturi, visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju in so obenem podlaga za nacionalne strategije na področjih arhitekture, grajenega okolja, kulturne dediščine. Skupni cilj vseh je doseči lokalna okolja in spodbuditi preobrazbo v podnebno nevtralna in pametna mesta, saj evropska mesta veljajo za model globalne preobrazbe.

Srečanjem na delovni ravni je 14. in 15. junija sledila konferenca z naslovom Oblikovanje zelenih mest (angleško Creating Green cities). Osrednja tema konference so bili kompleksni izzivi podnebne in okoljske krize, h kateri pomemben del problema prispeva grajeno okolje, ki pa obenem nudi velik potencial za zeleno preobrazbo. Program je ponudil razprave o krožnem gospodarstvu, varčevanju z energijo v obstoječih zgradbah in urbanističnih konceptih tako imenovanih 15–minutnih mest, enega izmed ključnih in bolj slišanih prispevkov pa je predstavila dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Posredovan je bil poudarek, da bivalna okolja sestavljajo skupnosti prebivalcev, zato so tehnične rešitve premalo. Zeleni prehod je treba oblikovati skozi kulturne, estetske in socialne vrednote in to je sporočilo, ki ga želi Švedska v okviru svojega predsedovanja Svetu EU prenesti na najvišje nivoje političnih odločevalcev.

Udeleženci so si ogledali tudi dve razvojni območji v mestu:

• sosesko Rosengård, najbolj narodnostno in versko mešano območje na Švedskem, ki ga naseljujejo priseljenci več generacij, zaradi česar se mestna politika usmerja v razvijanje programov vključevanja različnih skupin (žensk in mladih), razvijanja prostorov za skupnost, kulturo in prometne infrastrukture za večjo povezanost s središčem mesta ter
• območje nekdanje ladjedelnice Varvsstaden, desetletja zapuščen industrijski kompleks, nedostopen prebivalcem, ki ga postopno razvijajo v sodobno sosesko z mešano rabo (stanovanjsko in poslovno), v javno-zasebnem partnerstvu in z upoštevanjem njegove zgodovine, značaja (ostaja industrijska dediščina, del identitete mesta) in novih funkcij za prebivalce.

Terenski ogled je bil namenjen predstavitvi primerov od teorije do prakse, sodelujoči so nam predstavili ambicijo mesta Malmö za ohranitev, krepitev in razvoj arhitekturnih kakovosti. Politike mesto usmerjajo v obravnavo grajenega okolja, ki sega od urbanega načrtovanja in razvojnega upravljanja, do izvedbe javnih stavb in javne sfere. Mesto v dialog o razvojnih projektih vključuje širok krog deležnikov, oblikovane politike pa raziskujejo, kako lahko vsak projekt prispeva k dodani vrednosti za prebivalce, skupnosti in lokalno gospodarstvo v Malmöju.