Člani Sveta EU za splošne zadeve so v razpravi poudarili, da se je EU v zadnjih letih uspešno spopadala s krizami, ki so jo prizadele, od pandemije covida-19, vojne v Ukrajini, do naraščajočih stroškov energije in inflacije. Strinjali so se, da omenjeni izzivi predstavljajo ustrezno izhodišče za razpravo o tem, kako pripraviti EU na to, da bo še bolje usposobljena za soočanje s prihodnjimi izzivi in novo geopolitično realnostjo. Pri tem so poudarili potrebo po povečanju konkurenčnosti gospodarstva, nadaljevanju zelenega in energetskega prehoda v EU ter krepitvi varnosti in stabilnosti, kar vključuje tudi prihodnjo širitev EU.

Nadaljnja širitev Unije je strateška zunanjepolitična prioriteta EU. Kljub temu bo treba opraviti temeljito razpravo o ciljih politik EU ter proračunskih in finančnih posledicah vseh prihodnjih širitev. Z razpravo o nadaljnji širitvi v ospredje prihajajo tudi vprašanja, ki so povezana s prihodnjim institucionalnim ustrojem in notranjimi reformami EU.

Državni sekretar Štucin je v razpravi izrazil jasno podporo Slovenije nadaljnji širitvi EU. Povedal je, da Slovenija ne želi, da bi razprava o institucionalni reformi postala predpogoj za nadaljnje širitve EU: "razprave o notranjih reformah EU morajo potekati vzporedno s širitvenim procesom Unije".  Poudaril je še, da je Slovenija glede izboljšanja učinkovitosti delovanja EU naklonjena iskanju pragmatičnih rešitev v okviru obstoječih pogodb EU.

Na zasedanju je sodeloval tudi evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi, ki je članom sveta predstavil ustno oceno o napredku Ukrajine, Moldavije in Gruzije v okviru širitvenega procesa.