Temeljni namen Barcelonske konvencije je zmanjšanje negativnih učinkov onesnaževanja morskega in obalnega okolja in preprečevanje onesnaževanja ter ozaveščanje z vzpostavljanjem ter izvajanjem konkretnih aktivnosti.

Biro pa med zasedanji konvencije, ki so vsaki dve leti, usmerja program in vsebinsko delovanje ter spodbuja izvajanje konvencije. Člani biroja so zato v Izoli temeljito obravnavali pripravo gradiv za COP23. Posebno pozornost so namenili vplivu podnebnih sprememb na Sredozemsko morje s scenariji do leta 2050 in s predlogi ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov. Druga pomembna tema decembrskega zasedanja bodo ukrepi za izboljšanje stanja biološke raznovrstnosti, vključno s širitvijo zavarovanih območij na morju. Glede na intenzivne priprave je pričakovati, da se bodo decembra ukvarjali še z ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja s kopnega v morje, vključno s plastiko ter z načrti za zmanjšanje onesnaženj zaradi nesreč na morju.  

Z več sto udeleženci in številnimi spremljevalnimi dogodki bo decembrsko zasedanje ena večjih zunanjepolitičnih priložnosti za Slovenijo kot novo izbrano nestalno članico Varnostnega sveta Organizacija združenih narodov (OZN). Na to je v pozdravnem nagovoru opozoril minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan: »Slovenska diplomacija je že v fazi kandidature močno poudarjala okoljske teme. Lahko računate na Slovenijo kot zanesljivo partnerico za globalno mizo. Posebej se bomo posvetili čezmejnemu vodnemu sodelovanju, kakovosti morskega okolja in vplivu podnebnih sprememb.”

Dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je bil zadnji dve leti podpredsednik biroja konvencije, je poudaril, da bosta decembra dva posebna dogodka, namenjena vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za trajnostni razvoj vključno s prenovo izobraževalnih programov »ter izvajanju trajnostne modre ekonomije EU s prostorskim pomorskim načrtovanjem tako imenovanih modrih koridorjev«. 

Barcelonska konvencija je edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Izvirno se je imenovala Konvencija o varovanju sredozemskega morja pred onesnaževanjem. Sprejeta je bila 16. februarja 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978. Ob dopolnitvah leta 1995 so jo preimenovali v Konvencijo o varovanju morja in obal Sredozemlja, dopolnjena verzija pa velja od leta 2004. Nastala je kot rezultat Sredozemskega akcijskega načrta (angleško Mediterranean Action Plan - MAP), ki ga je  OZN zasnovala za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja.

Zasedanje bo potekalo na visoki ravni z udeležbo ministrov pogodbenic pod geslom »od odločitev k dejanjem«. Pogodbenice (v angleščini contracting parties, od koder tudi izvira kratica COP) Barcelonske konvencije so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.

Prejšnje, 22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije je decembra 2021 gostila turška Antalya. Najpomembnejši dosežek je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeti so bili tudi srednjeročna strategija okoljskega programa Združenih narodov, akcijski načrt za Sredozemlje 2022-2027 in strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju.

Direktor JZP Izola Iztok Škerlič je opozoril, da »Slovenija s tem zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makro regijo (EUSAIR), katere letni forum je ob slovenskem predsedovanju leta 2022 gostila prav Izola, in vsebinami Barcelonske konvencije.« Slovenija je v okviru EUSAIR (angleško EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region -EUSAIR )med drugim oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu, posebej pa se je izkazala še pri tematikah modrih in zelenih koridorjev ter pomorskega prostorskega načrta.

Na decembrskem zasedanju konvencije pričakujejo več sto udeležencev. Udeležila se ga bo tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.