Na Tržnem inšpektoratu prejemamo veliko vprašanj in prijav potrošnikov v zvezi z napakami na rabljenih vozilih, ki se pojavijo kmalu po nakupu in so po mnenju potrošnikov razlog za uveljavljanje pravic iz naslova neskladnosti vozila. Pri tem pa pozabijo na dejstvo, da je vozilo staro na primer 10 let ali več in ima prevoženih prek 200.000 km.

Pri oceni, ali gre za neskladnost vozila (kot jo določa Zakon o varstvu potrošnikov) ali samo za normalno obrabo vozila, je treba upoštevati tako starost vozila kot tudi prevožene kilometre. Pomembna je tudi zgodovina vozila – redno vzdrževanje, način vožnje prejšnjih lastnikov in podobno – kar pa kupcu ni vedno na voljo. Zato vsaka napaka pri rabljenem vozilu ne pomeni avtomatično tudi neskladnosti blaga, saj je lahko napaka posledica staranja in/ali redne rabe vozila s strani prejšnjih lastnikov.

Pri nakupu rabljenega vozila, predvsem starejšega, se mora kupec zavedati, da se sestavni deli vozila z leti in uporabo starajo in obrabljajo, zato jih je treba redno vzdrževati in po potrebi tudi zamenjati. Zaradi starosti in iztrošenosti vozila (in sestavnih delov) je tudi cena bistveno nižja od cene novega vozila. Zato velja, da je treba pri določitvi običajne lastnosti take stvari upoštevati tudi dotrajanost (obrabljenost) stvari, ki je nastala zaradi rabe take stvari s strani prejšnjih lastnikov.

Ugotavljamo tudi, da bi lahko potrošniki določene lastnosti vozila in napake odkrili s skrbnim pregledom in preskusom vozila že pred nakupom (na primer nedelovanje klimatske naprave, nezaklepanje posameznih vrat, nedelovanje pomične strehe, obrabljenost pnevmatik in drugo). Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki nastanejo pri običajni rabi stvari, ali so nastale zaradi pomanjkanja lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri pregledu stvari. Podobno skrbnost pregleda blaga s strani potrošnika zahteva tudi evropska zakonodaja s področja varstva potrošnikov. Evropsko sodišče pa v sodbah zastopa merilo povprečnega potrošnika, ki je primerno obveščen, skrben, pazljiv in previden.

V izogib takšnim situacijam potrošnikom pri nakupu rabljenega vozila na splošno svetujemo: Pred nakupom pri trgovcu z vso skrbnostjo preglejte vozilo in preverite, ali ima vse lastnosti, ki so bile navedene v oglasu. Še posebej bodite pozorni na listine (na primer servisna knjižica, homologacijska listina, prometno dovoljenje), ki so priložene vozilu in iz katerih se da ugotoviti kar nekaj dejstev in informacij. 

Iz homologacijske listine oziroma tako imenovanega »Potrdila o skladnosti« je razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji (to pomeni, da je bilo vozilo prvič registrirano v Sloveniji) ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem »uvozu« vozila iz tujine. 

Naslednji pomemben element je prometno dovoljenje, in sicer rubriki »Datum prve registracije vozila« in »Datum prve registracije v RS«. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini (običajno so to vozila raznih »rent-a-car« družb ali lizing podjetij) in se je kasneje pripeljalo v Slovenijo. 

Zelo pomemben dokument je servisna knjižica, v kateri so vpisani podatki o servisih, ki so jih opravljali prejšnji lastniki vozila. Iz knjižice je namreč razvidno, v kakšnem časovnem intervalu so opravljali servise in pri koliko prevoženih kilometrih. To so pomembni podatki za oceno, ali kaže števec prevoženih kilometrov dejansko stanje. Na podlagi prijav ugotavljamo, da trgovci kupcem obljubljajo, da ima vozilo servisno knjižico, ki pa je prejšnji lastnik še ni izročil. Po izvedenem nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgovori ne dostavijo, ker ne obstaja. Zato svetujemo, da pred odločitvijo za nakup rabljenega vozila oziroma pred plačilom are ali celotne cene vztrajate pri predložitvi servisne knjižice ali drugih obljubljenih listin – sicer stran od takega vozila.

Veliko potrošnikov šele po nakupu pelje rabljeno vozilo na pregled na pooblaščeni servis ali servis Avto-moto zveze Slovenije, kjer ugotovijo, da je bilo vozilo poškodovano ali da drugi elementi niso brezhibni, čeprav je trgovec obljubljal ravno nasprotno. Zato vam svetujemo, da pregled rabljenega vozila pri pooblaščenem serviserju opravite pred nakupom, saj je strošek takšnega pregleda zanemarljiv v primerjavi s ceno vozila in kasnejšimi težavami. Še posebej to velja v primeru, če se naknadno odkrijejo napake, ki bi vas odvrnile od nakupa, če bi jih poznali še pred nakupom. Če prodajalec ne dovoli takega pregleda – stran od takega vozila.

Pomemben podatek pri odločitvi za nakup rabljenega vozila so dejansko prevoženi kilometri. Ti namreč vplivajo na nadaljnje pravilno vzdrževanje vozila oziroma zamenjavo vitalnih delov (na primer zobati jermen). Če takšen del ni pravočasno zamenjan, lahko na vozilu nastane za več tisoč evrov poškodb. Zato svetujemo, da pred nakupom ocenite, ali stanje vozila in vitalnih delov ustreza stanju števca prevoženih kilometrov. Pooblaščeni servisi nekaterih blagovnih znamk vozil imajo vpogled v servisne posege za vsa vozila, servisirana v EU, zato je pri njih mogoče ugotoviti oziroma približno oceniti dejansko število prevoženih kilometrov rabljenega vozila. 

Na podlagi zadnjega prometnega dovoljenja (številka prometnega dovoljenja in registrske označbe vozila) lahko prek portala eUprava pridobite podatke o številu lastnikov v Sloveniji ter stanje števca prevoženih kilometrov pri zadnjem opravljenem tehničnem pregledu vozila, če je vozilo starejše od 4 let. 

Na spletni strani Avtolog lahko na podlagi številke šasije (številke VIN) vozila dobite podatke o stanju števca kilometrov in lastnikih, ko je bilo vozilo na tehničnem pregledu v Sloveniji (zelo priročna spletna stran). 

Na spletnih straneh autoDNA, Eurotax in tudi drugih pa se lahko proti plačilu pridobi zgodovino tega vozila, ki je zabeležena v raznih evidencah. Včasih se pri kakšnem vozilu na podlagi takega izpisa ugotovi, da je bilo vozilo že karambolirano v tujini ali ima drugačno stanje prevoženih kilometrov. 

Pri vozilih, ki so bila kot rabljena kupljena v drugi državi, je treba pred registracijo v Sloveniji vložiti pri Finančni upravi zahtevek za plačilo davka na motorna vozila (DMV). Vsi registrirani uporabniki portala eDavki lahko preverijo z vpisom VIN številke vozila, če je bil DMV plačan. Te podatke se dobi tako, da se v zavihku »Vpogledi« poišče rubriko »DMV-vpogledi«, kjer se vpiše VIN številka, na podlagi katere se nato izpišejo podatki o tem vozilu – če je bil plačan DMV. 

Potrošnikom tudi svetujemo, da pri nakupu rabljenega vozila od trgovca zahtevajo, da na pogodbo, račun ali garancijski list vpiše stanje kilometrov, kot ga prikazuje števec ob nakupu vozila. Priporočljivo je, da se pred nakupom pridobi datumski opis servisnih posegov na vozilu, kjer so navedeni tudi prevoženi kilometri. Na ta način bo olajšano dokazovanje dejstev v primeru morebitnih uradnih postopkov. 

Na koncu naj omenimo še, da se od 26. januarja 2023 dalje uporablja nov zakon o varstvu potrošnikov, ki je bil objavljen v Uradnem listu številka 130 lanskega leta. Ta zakon napake na blagu obravnava kot neskladnost blaga, stari zakon pa jih je obravnaval kot stvarno napako, ki je bila potrošnikom zelo poznana. Zaradi sprememb v zakonodaji potrošnikom svetujemo, da pregledajo novi zakon o varstvu potrošnikov, kjer so v členih od 66. do 102. navedene pravice potrošnikov v primeru napak na blagu ter tudi, kako jih uveljavljati.