Slovenija je julija 2009 ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (Konvencija). Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (angleško Group of Experts on Action against Trafficking in Human Beings - Greta) je pristojna za spremljanje izvajanja določb Konvencije v posamezni državi, kar vključuje tudi obiske držav in pogovore s pristojnimi državnimi organi.

Prvi krog ocenjevanja Slovenije je potekal v letih 2012 in 2013, drugi pa v letih 2016 in 2017. Tretji krog ocenjevanja se je odvijal v letih 2021 in 2022 in je vključeval tri sklope. Prvi sklop se je osredotočal na dostop do pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev za žrtve trgovine z ljudmi, drugi na izvajanje priporočil iz drugega kroga ocenjevanja, tretji pa na statistične podatke za obdobje 2017–2021.

Poročilo pozdravlja napredek Slovenije predvsem na naslednjih področjih:

• povečanje sredstev za programe pomoči in zagotavljanje nenujne zdravstvene oskrbe žrtvam,
• razpoložljivost informativnega gradiva v različnih jezikih z informacijami o pravicah žrtev trgovanja, vključno s pravico do obdobja okrevanja in razmisleka, in o oblikah pomoči, ki jih žrtvam zagotavlja država,
• vzpostavitev sodelovanja z zasebnim sektorjem s sprejemom nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu leta 2018 in priročnika za delodajalce leta 2020,
• ustanovitev posebne službe na Ministrstvu za notranje zadeve, ki pomaga nacionalnemu koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi pri koordinaciji in izvajanju aktivnosti na področju preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi,
• učinkovito mednarodno sodelovanje organov pregona na področju boja proti trgovini z ljudmi in sprejem dvostranskih protokolov o sodelovanju na tem področju z državami v regiji,
• delovanje posebej usposobljenih kriminalistov in tožilcev, specializiranih za obravnavanje primerov trgovine z ljudmi,
• začetek postopka za vzpostavitev funkcije neodvisnega nacionalnega poročevalca na področju trgovine z ljudmi v okviru institucije Varuha človekovih pravic.

GRETA opozarja predvsem na problematiko zagotavljanja odškodnin žrtvam trgovine z ljudmi in na diskriminatorno obravnavo državljanov tretjih držav glede dostopa do državnih odškodnin, na nizko število obsodilnih sodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi in dolge sodne postopke. Prav tako izpostavljajo slabo prepoznavo trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja ter težave pri identifikaciji žrtev trgovanja med prosilci za mednarodno zaščito in otroki. Poudarjajo tudi, da bi morala Slovenija zagotoviti neodvisno evalvacijo o izvajanju akcijskih načrtov za boj proti trgovini z ljudmi.

Glede na ugotovitve GRETA Sloveniji zato priporoča bolj proaktivno identifikacijo žrtev trgovanja, zlasti med otroki, migranti in prosilci za mednarodno zaščito, sprejem ukrepov za zagotovitev celovite oskrbe mladoletnih žrtev, okrepitev preiskovanja in pregona kaznivih dejanj trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, okrepitev sodelovanja z zasebnim sektorjem z namenom ozaveščanja o vlogi in odgovornosti podjetij pri preprečevanju trgovine z ljudmi in izkoriščanju delovne sile, sprejem zakonodaje za spodbujanje izvajanja skrbnega pregleda v dobavnih verigah podjetij, izboljšanje zagotavljanja odškodnin žrtvam trgovanja, uvedbo specializacije sodnikov za obravnavanje trgovine z ljudmi, izboljšanje dostopa žrtev do brezplačne pravne pomoči, povečanje prizadevanj za izvajanje finančnih preiskav pri preiskovanju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in vzpostavitev neodvisnega nacionalnega poročevalca na področju trgovine z ljudmi.

»Priporočila GRETA bo Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi skrbno preučila in v naslednjih štirih letih Sekretariat Konvencije ažurno obveščala o sprejetih ukrepih za njihovo implementacijo,« je dejala namestnica nacionalne koordinatorice za boj proti trgovini z ljudmi Suzana Ivanović. Prisotne je seznanila, da je vlada januarja 2023 sprejela nov Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2023–2024, ki poleg že ustaljenih oblik ukrepanja uvaja tudi vrsto novih ukrepov. Kot novost, ki jo na področju preventive uvajamo letos, je izpostavila uvedbo rednega usposabljanja vojaškega osebja pred napotitvijo v mirovne operacije in mirovne misije ter uslužbencev upravnih enot, predvsem matičarjev, o nevarnostih trgovine z ljudmi. »Ena od prednostnih nalog ostaja tudi vzpostavitev funkcije neodvisnega nacionalnega poročevalca. Zakonodaja, ki bo opredeljevala vzpostavitev, naloge in pristojnosti nacionalnega poročevalca za boj proti trgovini z ljudmi, bo sprejeta predvidoma do konca letošnjega leta,« je zagotovila Suzana Ivanović.

Člane odbora je še seznanila, da je Državni zbor junija 2023 sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj, »ki po novem predvideva, da se odškodnine žrtvam kaznivih dejanj izplačujejo iz državne sheme ne glede na njihovo državljanstvo ter uvaja možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove sodnemu varstvu in na ta način hitreje pridobi odškodnino.«