Zbrane novinarje so nagovorili ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK) Katja Stergar, kurator dr. Miha Kovač, avtor slovenskega paviljona Jure Sadar ter, preko video povezave, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos.

Ministrica je novinarjem pojasnila, da priprave na letošnji dogodek potekajo že vse od leta 2016 oziroma 2017. Ministrstvo za kulturo je od vsega začetka podpiralo prizadevanja vseh deležnikov, ki so ta pomemben dogodek omogočili. Za projekt Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma je bilo skupaj iz proračuna in iz kohezijskih sredstev namenjenih skoraj 7 milijonov evrov, nazadnje je Ministrstvo za kulturo zagotovilo dodaten potreben denar z rebalansom proračuna letos.

Ministrica je poudarila, da je bilo opravljenega ogromno dela, prevedenih veliko knjig, vzpostavljenih mnogo kontaktov ter, da pripravljen dober program. „Frankfurtski knjižni sejem ni le literalni oziroma kulturni dogodek, je predstavitev Slovenije na najvišjem nivoju s številimi povezanimi dogodki, razstavami in možnostmi sodelovanja. Gre tako za navezovanje političnih, gospodarskih kot kulturnih stikov. Čeprav smo majhna in mlada država je naša zgodovina, kultura, literatura bogata in raznolika. Vse to pomeni tudi prepoznanje bogastva našega jezika in ustvarjalnosti. Slovenija se bo predstavila kot kulturno bogata, odprta in trajnostno usmerjena država, te smernice so upoštevane tudi pri zasnovi paviljona. Na Ministrstvu za kulturo dajemo projektu vso potrebno finančno in drugo oporo, vodimo tudi medresorsko delovno skupino, ki bdi nad realizacijo neknjižnjega programa. Ob tem pa se zahvaljujemo vsem, ki so bili zaslužni za to, da imamo to edinstveno priložnost, ekipi Javne agencije za knjigo in kuratorski ekipi dr. Mihi Kovaču, Amaliji Maček in Matthiasu Göritzu.“

V povezavi s Frankfurtskim knjižnim sejmom se je v tujini zvrstilo veliko slovensko obarvanih dogodkov in še več se jih bo, vse do vrhunca, ki bo oktobra v Frankfurtu.

Direktorica JAK-a in kurator dr. Miha Kovač sta predstavila program in avtorje, ki se bodo na knjižnem sejmu predstavili. Na seznamu je 65 avtorjev, od tega 34 avtoric in 31 avtorjev. Te avtorje so izbrali tuji založniki tako, da so se v zadnjih dveh letih odločili, da objavijo prevode njihovih del. Slovenija je šele tretja država gostja, ki v Frankfurt pošilja več avtoric kot avtorjev. Na sejemskih in obsejemskih dogodkih bodo predstavili tudi nekaj pomembnih pokojnih slovenskih avtorjev, ki so v zadnjem času doživeli prve ali nove prevode v nemščino, med njimi so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun in Maruša Krese, posebno pozornost pa bodo namenili Almi Karlin.

Na sejmu bo na treh slovenskih odrih okoli 100 knjižnih dogodkov. Na 22 lokacijah oziroma knjižnih dogodkih zunaj sejma, kot so Mestna knjižnica v Frankfurtu s svojimi podružnicami, Mousonturm, Kunstverein Montez, Romanfabrik, Literaturbanhof, in številne druge, bo še dodatnih 60 dogodkov. Nekaj bo tudi avtorskih nastopov v knjigarnah.

V mestu Frankfurt in drugje po Nemčiji bodo pred knjižnim sejmom in v času sejma tudi številni neknjižni kulturni dogodki in razstave. V Muzeju evropskih kultur v Berlinu se je že odprla razstava o čebelarstvu v Sloveniji. V razstavni galeriji Schirn v Frankfurtu bo razstavljala Maruša Sagadin; v Arheološkem muzeju v Frankfurtu bo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije razstava Čivki iz preteklosti; v Muzeju komunikacij bo v sodelovanju s slovenskim Muzejem pošte in telekomunikacij razstava Halo, je kdo tam, o razvoju mobilnih komunikacij v Sloveniji in Nemčiji; v Haus am Dom bo razstava o Almi Karlin v sodelovanju s pokrajinskim muzejem Celje, Etnografskim muzejem Sllovenije in Muzejem novejše zgodovine v Celju; v Muzeju romantike bo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) razstava o Francetu Prešernu; Ensemble Modern bo imel v Nemčiji in Sloveniji serijo koncertov z uglasbenimi deli slovenskih pesnic in pesnikov; v Filmskem muzeju v Frankfurtu bo retrospektiva slovenskega filma v sodelovanju s Slovensko kinoteko, v Fotogaleriji Forum pa bodo razstavljali Vanja Brućan, Jošt Dolinšek in Bojan Radovič, v razstavišču Portikus pa bo festival umetniških knjig ter predstavitev kioska K67 Saše Mächtiga. Velika večina teh dogodkov je nastala v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu, slovenske nastopajoče pa so v večini primerov izbrali nemški kustosi. Nad realizacijo tega dela programa je bdela posebna delovna skupina na Ministrstvu za kulturo. Ob teh dogodkih se bodo čez poletje zvrstili še številni manjši dogodki, kot so nastopi avtorjev, gledališke predstave in okrogle mize.

Vseh dogodkov v času sejma in pred sejmom bo tako okoli 250.

V paviljonu bodo izpostavili najbolj prevajane slovenske avtorje v zadnjih nekaj letih za otroke in odrasle v vse tuje jezike in v nemščino. Le ti so Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Aleš Šteger, Lila Prap in Manica Musil Jana Bauer. Posebno pozornosti bodo namenili dvema najbolj prevajanima slovenskim knjižnima zvrstema, poeziji in filozofiji. Posebne pozornosti bosta deležna klasik moderne slovenske književnosti Drago Jančar in nova, vzhajajoča zvezda Ana Marwan. V ospredju bodo tudi zamejski avtorji, kot so Florjan Lipuš, Maja Haderlap in Dušan Jelinčič. Kot uvod v slovensko častno gostovanje v Bologni prihodnje leto bodo na sejmu ob slovenski stojnici pripravili razstavo ilustracij. Predstavljen bo prevodni vzpon slovenskih kriminalk, na primer Golobovo Jezero, ki v Italiji doživlja že drugi ponatis. Poseben gledališki program se pripravlja v sodelovanju z revijo Maska in v Nemčiji živečo slovensko umetnico Bojano Kunst. V času sejma bodo organizirali tudi koncert skupine Laibach z Bartolovim Alamutom.