Zasedanju Sveta EPSCO je predsedoval Jakob Forssmed, minister za socialne zadeve in javno zdravje Kraljevine Švedske, udeležila se ga je tudi komisarka za zdravje in varno hrano, Stella Kyriakides.

Sprejem Priporočila Sveta o okrepitvi ukrepov EU (Evropska Unija) v boju proti protimikrobni odpornosti v okviru pristopa "eno zdravje" (Priporočilo)

Priporočilo, ki določa konkretne merljive cilje za zmanjšanje porabe protimikrobnih zdravil in širjenja protimikrobne odpornosti v humani medicini, je konec aprila v okviru revizije »farmacevtske zakonodaje« pripravila Evropska komisija. Cilji so bili oblikovani ob upoštevanju nacionalnih razmer in različnih ravni porabe protimikrobnih zdravil ter širjenja ključnih odpornih patogenov po državah članicah.

Komisarka Kyriakides je v okviru pristopa "eno zdravje" izpostavila pomembnost protimikrobne problematike.

V razpravi v podporo priporočilu je državna sekretarka poudarila, da je bila protimikrobna odpornost prioriteta tudi v času obeh slovenskih predsedovanj (2008, 2021). "Podpiramo skupna prizadevanja za odgovor na globalno grožnjo zdravju za bolj zdravo prihodnost državljanov EU in posledično za boljše globalno zdravje, saj iz lastnih izkušenj vemo, kako pomembno je ukrepati glede preudarne uporabe protimikrobnih zdravil ter spremljanja porabe protimikrobnih sredstev."

"Splošni pristop" glede predloga Uredbe o pristojbinah in taksah, ki se plačujejo EMA

Splošni cilj predloga uredbe je, da se EMA, kot tudi nacionalnim agencijam, pristojnim za zdravila, zagotovi ustrezno finančno podlago za izvajanje veljavne zakonodaje, pogoji njenega financiranja, vključno s pristojbinami kot virom prihodkov, pa so določeni izključno v zakonodaji EU.

Države članice, vključno s Slovenijo, so podprle splošni pristop. Slovenija se je zahvalila predsedstvu, ki je upoštevalo njene pripombe v smeri večje uravnoteženosti pristojbin med EMA na eni strani ter med nacionalnimi agencijami na drugi strani. Dosedanje besedilo predloga uredbe predstavlja dobro podlago za nadaljnje uspešno usklajevanje z Evropskim parlamentom, Slovenija pa se bo zavzemala za sprejetje uredbe še v tem mandatu.

Sprejem poročila o napredku glede predlogov Uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru in Uredbe o standardih kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora, namenjene za uporabo na ljudeh

Švedsko predsedstvo je predstavilo še dve sporočili o napredku, in sicer glede Predloga Uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru in Uredbe o standardih kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora, namenjene za uporabo na ljudeh.

Slovenija pozdravlja obe poročili o napredku, državna sekretarka Herceg pa je izpostavila pomembnost prvega, ki predstavlja enega od stebrov EU zdravstvene unije in s katerim bo storjen velik korak naprej na področju digitalizacije zdravstva: "Slovenija podpira cilje predloga uredbe, torej, da zagotovi ustrezne pravice posameznikom glede uporabe njihovih zdravstvenih podatkov in ustvari okolje, ugodno za izmenjavo ter dajanje podatkov na voljo, ki bo temeljilo na zaupanju in skupnih načelih ter bo podpiralo skupen interes vseh v EU, da izkoristimo moč zdravstvenih podatkov. S harmonizacijo pravil bo zdravstveni podatkovni prostor prispeval tudi k enotnemu trgu za digitalne zdravstvene proizvode in storitve."

Krepitev farmacevtskega ekosistema v podporo konkurenčnosti in pravičnemu dostopu do zdravil

Švedsko predsedstvo je predstavilo dokument za razpravo o pravičnem dostopu do zdravil, ki se nanaša tudi na nov revidiran farmacevtski zakonodajni paket, ki ga je Komisija objavila v sredo, 26. 4. 2023. Predlagana revizija se osredotoča na regulativna zaščitna obdobja za spodbujanje inovacij in omogočanje dostopa do cenovno dostopnih zdravil za državljane EU. Poleg tega je njen cilj obravnavati neizpolnjene zdravstvene potrebe in protimikrobno odpornost, varnost oskrbe z zdravili, zmanjšati njihov vpliv na okolje, prilagoditi zakonodajo novemu tehnološkemu razvoju in zmanjšati upravno breme.

Komisarka Kyriakides se je zavzela za pravičen dostop do zdravil na vseh EU trgih, ne glede na njegovo velikost, k čemur bo prispevala nova farmacevtska zakonodaja.

Državna sekretarka je v razpravi izpostavila, da se manjše države članice s povprečnim ali celo podpovprečnim BDP per capita srečujejo z različnimi težavami pri zagotavljanju enake oziroma pravične dostopnosti zdravil, zato bi  bila morda lahko rešitev prostovoljna skupna pogajanja za določitev cene zdravila (angleško voluntary joint procurement mechanism), ki bi vodila do enotne cene, z možnostjo korekcije glede na kupno moč oziroma BDP posamezne države članice. "Potrebno bi bilo povečanje transparentnosti stroškov razvoja in raziskav zdravil, kar bi vodilo v izenačitev pogajalskih moči držav članic oziroma zdravstvenih sistemov in farmacevtske industrije," je povedala Azra Herceg. Prav tako je za Slovenijo pomembna uvedba spodbud za primer hitrega vstopa na čim več oziroma vse trge držav članic (kot je na primer dodatna podatkovna zaščita v novi farmacevtski zakonodaji).

Duševno zdravje

Na zasedanju Sveta EPSCO je komisarka Kyriakides predstavila Sporočilo Komisije o celoviti obravnavi duševnega zdravja. Izpostavila je tri vodilna načela, na katerih bo temeljilo ukrepanje na področju duševnega zdravja, in sicer na ustrezni in učinkoviti preventivi, dostopu do visokokakovostnega in cenovno dostopnega zdravljenjain oskrbe na področju duševnega zdravja ter ponovnem vključevanju v družbo po okrevanju. Finska, Slovenija in Francija so pozdravile celovit pristop k duševnem zdravju.

V času delovnega kosila je potekala razprava glede dojemanja in prizadevanja za spopadanje z izzivom osamljenosti v državah članicah ter na način za zmanjšanje stigmatizacije in diskriminacije v povezavi z osamljenostjo ter ozaveščanje javnosti.

Prednostne naloge Španskega predsedovanja

Na koncu je španska delegacija predstavila svoj program predsedovanja Svetu EU za drugo polletje 2023.