Osrednji del obiska sta premier in kancler posvetila nadzoru Avstrije na notranji schengenski meji s Slovenijo. Ob tem je dr. Golob izpostavil, da gre za nesorazmeren in neutemeljen ukrep, ki ga Slovenija obžaluje. "Številke v Avstriji in Sloveniji kažejo, da ti ukrepi ne zaustavljajo migracij," je jasno izrazil slovenski premier. Kanclerja Nehammerja je zato pozval, da Avstrija sledi primeru Danske, ki je pred kratkim odpravila nadzor na meji z Nemčijo in uvedla kontrolo v notranjosti. Zatrdil je, da Slovenija notranjega nadzora na južni meji kljub porastu migrantov čez slovensko-hrvaško mejo ne bo uvedla. To pomeni, da avstrijski turisti ob vračanju v domovino ne bodo po nepotrebnem stali v kolonah. "Ne želimo prizadeti lastne populacije in sosedov," je poudaril dr. Golob. Kanclerju Nehammerju je predlagal regionalni pristop upravljanja migracij, ki pa zahteva veliko trdega in skupnega dela.

Premier je pojasnil, da "kontrola meje na katerikoli točki ne more dati rezultatov. Mejni nadzor je nepotreben in neučinkovit. Sam verjamem, da sta regijski pristop in nadzor po globini bistveno bolj učinkovita od kontrole meje," je navedel dr. Golob in izrazil prepričanje, da bi se število nezakonitih migrantov po regijskem pristopu zmanjšalo.

Voditelja sta govorila tudi o položaju slovenske manjšine v Avstriji. Predsednik vlade je izrazil močno podporo aktualnim prizadevanjem narodne skupnosti za polno uveljavitev manjšinskih pravic ter pričakovanje, da bo Avstrija nadaljevala s konkretnimi koraki v korist slovenske skupnosti. Mednje sodijo pogoji za kakovostno izobraževanje v slovenskem jeziku od jasli dalje in uveljavitev reforme avstrijskega dvojezičnega sodstva. "Zavedamo se bogastva manjšin. Skrb za slovenski jezik je ključna skrb naše države, želja krovnih organizacij pa je krepitev slovenskega jezika v predšolskem obdobju. Prav je, da to na nivoju zvezne vlade in Vlade RS podpremo," je na Dunaju dejal predsednik vlade.

Prav tako sta se sogovornika dotaknila odličnega gospodarskega sodelovanja. Avstrija je tretji zunanjetrgovinski partner in drugi investitor v slovensko gospodarstvo. Premier je v izjavi za javnost poudaril tudi, da zavoljo vojne v Ukrajine obstaja potreba po neodvisnosti od ruskega plina. "V tem oziru sva s kanclerjem govorila o alternativnih virih, ne le o alžirskem plinu, temveč zlasti o alternativnem viru s Hrvaške, iz terminala na Krku," je povzel dr. Golob. Nakazal je možnost oblikovanja konzorcija podjetij zalednih držav; poleg Slovenije, Avstrije in Hrvaške bi se vanj lahko vključila tudi Nemčija. Konzorcij energetskih podjetij bi zgradil alternativni vir in zemeljski plin z otoka Krk prek Slovenije in Avstrije pripeljal vse do Bavarske. "Taka iniciativa zahteva posege v obstoječe plinsko omrežje zaradi povratnih tokov, toda Avstrijo lahko pomembno razbremeni odvisnosti od ruskega plina. Predlog je bil pozitivno sprejet in verjamem, da bodo strokovnjaki na tem področju aktivno nadaljevali z delom," je prepričan predsednik vlade.

Ob robu obiska sta premier dr. Golob in kancler Nehammer potrdila enake poglede držav glede razmer v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. Voditelja sta si bila enotna, da je mesto Zahodnega Balkana v Evropski uniji, pri čemer je dr. Golob opozoril, da sedanji širitveni proces ne deluje. Nekatere države Zahodnega Balkana namreč za nadaljnje korake na poti v EU čakajo več kot 20 let. "Brez spremembe procesa bo Zahodni Balkan ostal zunaj," ocenjuje premier. Po njegovih besedah bi spremembo širitvene politike EU kaj kmalu morala nasloviti celotna Unija, pri čemer je ključni cilj čim prejšnja pridružitev Zahodnega Balkana v EU, pa tudi Moldavije in Ukrajine.

O intenzivnih odnosih med državama in položaju slovenske narodne skupnosti je predsednik vlade razpravljal tudi s predsednikom avstrijskega zveznega parlamenta mag. Wolfgangom Sobotko, ki ga je sprejel na Dunaju.

Današnji obisk predsednika vlade na Dunaju je bil prvi po letu 2018, avstrijski zvezni kancler pa je Slovenijo nazadnje obiskal leta 2020.