Biogospodarstvo je ena od prednostnih nalog švedskega predsedstva, zato je bilo neformalno srečanje kmetijskih ministrov članic Evropske unije namenjeno prav tej problematiki. Švedsko predsedstvo je pripravilo dokument, o katerem so kmetijski ministri razpravljali na današnjem zasedanju. Prva tema pogovora je bila »Kako lahko zagotovimo uravnoteženo in celostno izpolnjevanje dolgoročnih ciljev ter skladnost politik v sektorjih, ki temeljijo na rabi zemljišč?«. V intervenciji je ministrica Irena Šinko poudarila, da se prehranski in gozdarski sektor, pa tudi celotno gospodarstvo ob uvajanju krožnega gospodarstva soočajo z velikimi izzivi. Države članice imamo različna izhodišča, poleg tega pa je izvedba zahtevna zaradi nujnega medsektorskega sodelovanja: »Biogospodarstvo precej presega okvir skupne kmetijske in ribiške politike. In za njegovo uvajanje bomo morali doseči sinergijo v celotni družbi.« Dodala je, da sta obseg kmetijskih zemljišč in njihova proizvodna sposobnost omejena in da mora družba ohranjati ta potencial. Tega problema se najbolj zavedamo majhne države z majhnim obsegom kmetijskih zemljišč na prebivalca. Ob tem moramo upoštevati vidik prehranske varnosti družbe. Kot primer je omenila lesno biomaso, ki je za gozdnato Slovenijo posebnega pomena. Pri tem moramo doseči nujno ravnovesje med zaščito gozda in njegovimi ekološkimi funkcijami ter izkoriščanjem in rabo lesne biomase s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi.

Doseči moramo boljšo povezanost in učinkovitost različnih politik EU ter nenazadnje tudi ozavestiti državljane o koristih biogospodarstva in se zavedati, da so to spremembe, ki so kompleksne in zahtevajo dovolj časa za izvedbo.

V nadaljevanju so se ministri dotaknili tudi vprašanja »Katera orodja, ukrepi ali javnopolitični instrumenti se vam zdijo najpomembnejši za uresničitev potenciala kmetijskega in gozdarskega sektorja pri zelenem prehodu?«. Ministrica Irena Šinko je izpostavila, da zaenkrat še nimamo čarobnega orodja, s katerim bi lahko dosegli ravnovesje med podnebno nevtralnostjo, biotsko raznovrstnostjo, razvojem podeželja, hranilno vrednostjo hrane in krme ter porabo energije v proizvodnji in transportu. Strategije, sprejete na ravni EU, kot so Zeleni dogovor, Strategija od vil do vilic, strategija za biotsko raznovrstnost ter gozdarska strategija, so pomembne z vidika določitve okvira in splošnih ciljev. Za kmetijstvo in razvoj podeželja pa je in bo zagotovo tudi ostala ključna skupna kmetijska politika, v kateri pa moramo državam članicam nujno omogočiti največjo možno mero fleksibilnosti pri izbiri načina ukrepanja, ciljev razvoja in korakov za dosego teh ciljev. Administrativnih ovir je v sedanjem sistemu odločno preveč. Države članice na to opozarjamo že ob izvajanju strateškega načrta. Zlasti na področju gozdarstva pa je te izzive treba naslavljati prednostno znotraj nacionalnih pristojnosti.

Prva dva dneva zasedanja sta bila namenjena terenskemu ogledu. Ministri so si v nedeljo ogledali Švedski raziskovalni inštitut (RISE), včeraj pa so spoznali nekaj posebno zanimivih raziskovalnih projektov Švedske univerze kmetijskih znanosti in raziskovalnega posestva AXfoundation. Degustirali so tudi nekaj inovativnih jedi, ki izhajajo iz krožnega kmetovanja in zanimivosti, ki predstavlja bodočnost trajnih žit. Popoldne je sledil obisk Švedskega gozdarskega raziskovalnega inštituta, kjer so predstavili uporabo digitalne tehnologije v gozdarstvu in inovativne rešitve pri gašenju gozdnih požarov.

V okviru neformalnega srečanja je opravila tudi dvostransko srečanje s francoskim ministrom za kmetijstvo Marcom Fesneauem. Na pogovorih sta izpostavila aktualna področja pri označevanju medu, novih genomskih tehnikah in aktualnih tržnih razmerah. Francija podpira Slovenijo pri naporih za uveljavitev natančnejšega označevanja medu, želijo le, da to ne bi prineslo dodatnih oz. pretiranih administrativnih bremen.

Ministrica Šinko je izpostavila, da so seveda možne različne stopnje spremljanja  vsebnosti medu različnih izvorov v mešanicah, da pa Slovenija zagovarja navajanje vseh držav izvora in odstotkov tega medu v mešanicah. Francija spada med države, ki so sicer naklonjene uvajanju NGT, a ob predpostavki, da se za to izdela natančna ocena tveganja in da želijo uporabiti tovrstne nove organizme predvsem za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje uporabe vode v kmetijstvu. Zavedajo se, da sedanjih pridelovalnih pogojev ne smemo ohraniti nespremenjenih. Pri uvajanju NGT v Sloveniji je ministrica izpostavila previdnostni princip in da je ob sedanjem poznavanju morda še preuranjeno odločanje o zadevah, ki še niso znane, in tudi, da je usmeritev Slovenije v ekološko kmetovanje dejstvo in je to treba upoštevati tudi pri uvajanju NGT. 

Ministra sta spregovorila tudi o aktualnih razmerah na kmetijskih trgih, kjer se strinjata, da je treba razmere v državah članicah EU enakovredno obravnavati in da je recipročnost pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami nujna tudi pri upoštevanju standardov in načina kmetijske proizvodnje, sicer lahko privede do nelojalne konkurence za evropske pridelovalce. Ob zaključku je kmetijska ministrica povabila francoskega kolega na konferenco o prehranskih verigah, ki jo bo Slovenija organizirala oktobra letos in kolega je to vabilo sprejel.