Če bomo znali to prepoznavati in spoštovati, bomo vsi rasli, je poudarila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh na današnjem posvetu »Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev«, ki je bil v Državnem zboru.

Na ministrstvu si aktivno prizadevamo, da bi tudi starejši znali in zmogli izkoristiti vse prednosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba. Digitalna preobrazba lahko izrazito pozitivno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja.
Analiza Statističnega urada Republike Slovenije ugotavlja, da je imelo v letu 2021 v Sloveniji vsaj osnovne digitalne spretnosti le 50 odstotkov prebivalstva, delež oseb brez digitalnih spretnosti pa je bil največji v starostni skupini od 65–74 let. Kar tretjina pripadnikov te starostne skupine ni še nikoli uporabljala interneta, 45 odstotkov pa jih nima digitalnih spretnosti (za starejše od 74 let statistika podatkov ne zbira).
Zlasti za starejše je nevarno, da postanejo žrtve t. i. digitalnega razkoraka, saj jih neuporaba digitalnih tehnologij lahko potisne na obrobje dogajanja v sodobni družbi.

V strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki je bila sprejeta marca letos, smo zapisali, da »je ključno, da ima prav vsak (ne glede na starost in druge opredelitve), ki to želi, možnost, da ugotovi in vrednoti razvitost lastnih digitalnih kompetenc ter prek kakovostnih programov usposabljanj pridobi vsaj osnovne digitalne kompetence«.

Na tem konkretno delamo: tik pred objavo je Javni razpis za sofinanciranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc za leto 2023 v vrednosti skoraj 6 milijonov evrov.

Ko poudarjamo, da je tako v živo kot na spletu nujno, da ima sleherni prebivalec možnost, da aktivno, neprekinjeno in odgovorno sodeluje v skupnosti na vseh ravneh, se zavedamo, da lahko ima skupina starejših in upokojencev zaradi nizkih pokojnin težje možnosti za pridobitev računalniške opreme. To smo imeli v mislih, ko smo pripravljali novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki predvideva vzpostavitev Mehanizma za brezplačno izposojo računalniške opreme MIRO. Upravičeni do nje so tudi upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od zagotovljene.

Poleg tega se na ministrstvu zavedamo, da so starejši in upokojenci pogosto težje mobilni od mlajših prebivalcev. Prav zato smo že lani izvedli pilotni projekt Mobilni heroji, letos pa smo za ta projekt sklenili pogodbi z dvema izvajalcema. Po Sloveniji tako potujeta dva ustrezno opremljena kombija z usposobljenim osebjem, ki osebam nad 55 let nudita praktično usposabljanje za pridobitev in krepitev digitalnih kompetenc. Danes so v Celju, jutri v Ljubljani, nato v Vuzenici. Do konca tedna še v Laškem. Sledijo Šmartno ob Paki, Renče-Vogrsko, Šempeter in Vrtojba. Brezplačna usposabljanja predvidevajo vključitev vsaj 4000 starejših.

Upravljalci portala eUprava že od leta 2015 tesno sodelujejo z različnimi organizacijami, ki združujejo ljudi s posebnimi potrebami oziroma različnimi oviranostmi, da zagotavljajo dostopen portal za vse uporabnike.

Aktivni smo tudi pri promociji digitalnih javnih storitev, kjer bomo prebivalcem Slovenije omogočili »Digi Info točke« v lokalni skupnosti za promocijo in podporo pri uporabi digitalnih javnih storitev, kot so portal eUprava, zVEM, eDavki in podobni.

Med konkretnimi storitvami za starejše na eUpravi lahko izpostavimo vpogled  v lastne osebne podatke (npr. osebni dokumenti, kazenske točke, prekrški …), naročanje na obveščanje o preteku osebnih dokumentov, pridobitev vrednotnice za osebno dopolnilno delo, e-naznanitev pogrešitve osebnih dokumentov, pregled  prireditev po Sloveniji in še mnoge druge (npr. pridobitev različnih potrdil). Preko portalov jim nudimo tudi celovite informacije o upravnih postopkih in kontaktih.

Večkrat smo sodelovali na področju digitalne osveščenosti starejših glede uporabe e-storitev države (največ seveda eUprave, pa tudi drugih). Pripravili smo predstavitve in usposabljanja za starejše preko različnih nevladnih organizacij, knjižnic, Univerz za tretje življenjsko obdobje in ZDUS. Večkrat smo sodelovali na dogodku oziroma sejmu F3ŽO.

Storitve, ki ji razvijamo bodo na voljo preko vseh naprav (namizni in prenosni računalnik, telefoni, tablice) in delovale ne glede na vrsto operacijskega sistema. Z vidika dostopnosti bo treba posebej nasloviti uporabo sredstev digitalne identifikacije in storitev zaupanja. Pri tem bo ključna centralna rešitev e-pooblaščanja, ki bo omogočala starejšim osebam, da pooblastijo druge, bolj vešče osebe, da v njihovem imenu opravijo določeno e-storitev.

Preprečevanju digitalne izključenosti je namenjena tudi univerzalna storitev. Slovenija je ena od redkih držav, ki ima tako storitev. Gre za skupino telekomunikacijskih storitev, ki je po dostopnih cenah zagotovljena vsem končnim uporabnikom na ozemlju Republike Slovenije na lokaciji njihovega stalnega prebivališča, in to ne glede na geografsko lego. Zamišljena je kot varnostna mreža za uporabnike, ki storitev po dostopnih cenah ne morejo dobiti na trgu.

Univerzalna storitev vključuje storitve, kot so: priključitev na javno telefonsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji; dostop do podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za dostop do interneta na fiksni lokaciji; dostop do univerzalnega imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih; ukrepi za invalide, za druge ljudi s posebnimi potrebami in za ljudi z nizkimi dohodki.

Nikakor pa ni naš namen omejevanje analogne dostopnosti do javnih storitev. Na MDP spoštujemo razliko med tistimi, ki jih digitalna izključenost ogroža in tistimi, ki se za digitalno izključenost zavestno odločijo.

Resnično verjamemo, da lahko digitalna orodja in storitve konkretno izboljšajo kakovost življenja in življenja celo rešujejo. Res pa jih je treba znati ustrezno uporabljati. Menimo, da bo z ozaveščanjem in prikazom konkretnih priložnosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba, vse manj posameznikov, ki se zavestno odločajo za digitalno izključenost. Vključenost v digitalno družbo želimo omogočiti vsem. To je naše poslanstvo in temu bomo sledili tudi vnaprej.