Skoči do osrednje vsebine

Slovenija naredila napredek na področju pravosodja

V pregledu stanja Evropske komisije na področju pravosodja (Justice Scoreboard 2023) je ponovno prepoznana krepitev učinkovitosti pravosodnega sistema Slovenije.

Komisar za pravosodje Didier Reynders je na današnji novinarski konferenci predstavil XI. Pregled stanja na področju pravosodja v državah članicah Evropske unije (Justice Scoreboard). Pregled stanja za leto 2023 ohranja splošno strukturo prejšnjih izdaj in vsebuje podatke o treh ključnih elementih učinkovitih nacionalnih pravosodnih sistemov: učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti.

Tokratna izdaja je tudi odgovor na potrebo po več primerjalnih informacijah za letno poročilo v okviru celovitega mehanizma za spremljanje vladavine prava, vsebuje pa tudi nove kazalnike o učinkovitosti prvostopenjskih kazenskih sodišč v primerih podkupovanja, o imenovanju sodnikov nacionalnih vrhovnih sodišč in generalnih državnih tožilcev ter o organih, ki sodelujejo pri preprečevanju in zatiranju korupcije.

Z leti je postal nepogrešljiv instrument pravne države in podporni instrument pri izboljšanju učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, z zagotavljanjem objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov, kot zunanji kontrolni mehanizem pa omogoča dodatno preverjanje stanja.

Podatki ustrezno postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Podatki kažejo, da slovenska sodišča s splošno pristojnostjo več kot obvladujejo pripad reševanja civilnih in gospodarskih zadev. Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na prvi stopnji, se je znatno skrajšal, kar pomeni, da so slovenska sodišča hitreje reševala te vrste zadev, kar je zagotovo dobro tako za ljudi kot za gospodarstvo.

Težave pri obvladovanju pripada zadev se nakazujejo na področju upravnega sodstva. To potrjuje pravilnost odločitve Ministrstva za pravosodje, da v tem mandatu kot enega prvih projektov izpelje noveliranje Zakona o upravnem sporu z rešitvami in ukrepi za učinkovitejše reševanje in obvladovanje pripada zadev. Novela ZUS-1C, ki je bila v Državnem zboru sprejeta aprila letos, se bo začela uporabljati 29. junija 2023, zato pričakujemo, da bodo učinki vidni v prihodnjih letih, seveda ob predpostavki, da se ne bo nesorazmerno povečeval pripad novih zadev na Upravno sodišče Republike Slovenije.

Po številu sodnikov na prebivalca Slovenija še vedno ostaja na drugem mestu v Evropski uniji, za Hrvaško, vendar se  število sodnikov zmanjšuje glede na pretekla leta, hkrati pa je treba statistične podatke na tem področju interpretirati upoštevajoč dejstvo, da je obseg sodniških nalog in pristojnosti v Sloveniji širši kot v večini ostalih držav.  Po drugi strani pa je Slovenija po število odvetnikov na dnu primerjalne tabele.

Zaznan je napredek v digitalizaciji pravosodja in prilagoditev procesnih pravil v smeri večje digitalizacije postopkov v civilnih, gospodarskih, upravnih in kazenskem postopku. Slovenija je celo uvrščena med najboljše države glede možnosti uporabe digitalnih orodij na sodiščih.

V Sloveniji se je, tako po primerjavah v Justice Scoreboardu, nadaljeval tudi napredek na področju krepitve zaupanja ljudi v sodstvo in sodnike. Prepoznano pa je tudi, da Slovenija sodi med države, kjer je pristojnost sodnih svetov zelo velika.

Letošnji pregled stanja na področju pravosodja za Slovenijo kaže, da se učinkovitost pravosodnega sistema pri nas še naprej izboljšuje. So pa pred nami še izzivi in potreba, da v delu naših pomanjkljivosti sledimo pozitivnim trendom in dobrim praksam.

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan pozdravlja ugotovitve poročila in opaženi napredek Slovenije na področju pravosodja: "Letno poročilo Justice Scoreboard je odlična podlaga tudi za oblikovanje prioritet in rešitev pri nadaljnjih prizadevanjih ministrstva, skupaj z vsemi organi in deležniki pravosodja, za krepitev učinkovitosti in kakovosti delovanja slovenskega pravosodnega sistema in izvajanja pravosodnih storitev. Naša skupna vizija mora biti uspešno delujoč pravosodni sistem, ki bo v ospredje postavljal uporabnika, ter vsem posameznikom in pravnim osebam pod enakimi pogoji zagotavljal dostop do neodvisnih, nepristranskih, kakovostnih in učinkovitih pravosodnih storitev."