Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo bo nadaljevalo postopke za izboljšanje letalske povezljivosti

Vlada sprejela sklep, da Ministrstvo za infrastrukturo, v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji, nadaljuje postopke za iskanje pravnih, ekonomskih (vključujoč tudi vidik državne pomoči) in drugih potrebnih rešitev za izboljšanje letalske povezljivosti, vključno z morebitnim povezovanjem z obstoječimi letalskimi družbami. Objavljamo analizi, ki sta podlaga za te postopke.

Ministrstvo za infrastrukturo je vlado seznanilo s študijama glede letalske povezljivosti Republike Slovenije in poročilom delovne skupine za letalsko povezljivost. Obe analizi sta bili pripravljeni za obdobje od novembra 2017 do oktobra 2022 ter z napovedjo do oktobra 2023.

Analiza podatkov o letalski povezljivosti  ugotavlja, da Slovenija dosega izjemno slabe rezultate na področju mednarodnega zračnega prevoza glede na obdobje pred epidemijo COVID. Medtem ko je v Evropi število potnikov v letu 2022 glede na leto 2019 doseglo raven 81 %, je Slovenija v tem pogledu dosegla zgolj 56 %. Slovenija je v Evropi v istem obdobju dosegla tudi tretji najslabši rezultat glede števila letov, saj je ta kazalnik manjši za 32 % - slabši sta le Ukrajina (-90 %) in Latvija (-36%). Slovenija sodi tudi v skupino držav z najslabšo povezljivostjo, saj ta v letu 2022 dosega le 69 % tiste iz 2019.

Ekonomska analiza letalske povezljivosti ugotavlja, da Slovenija (glede na skupino primerljivih držav – Avstrija, Hrvaška, Češka, Estonija in Srbija) v letu 2022 zaradi izgube nacionalnega prevoznika beleži izpad 620.000 letalskih potnikov. Študija prikazuje, da je skupni letni učinek delovanja Adrie Airways ocenjen na 262,5 milijona evrov. K temu je potrebno dodati še posredni učinek na spodbujanje turizma v višini 173 milijonov evrov, manjši pritok neposrednih tujih naložb v višini več sto milijonov evrov kot tudi izgubljeni prevzemi oziroma združitve, ki se prav tako ocenjujejo v več sto milijonskih vrednostih. Dodatno analiza ovrednoti tudi oportunitetne stroške v obliki izgubljenega časa zaradi daljšega časa potovanj na 105 milijonov evrov in dodatne stroške zaradi potovanj na druga letališča v višini 35 milijonov evrov.

Iz poročila delovne skupine za proučitev možnosti za izboljšanje letalske povezljivosti izhaja, da javni razpis za dodelitev subvencij letalskim prevoznikom za izboljšanje letalske povezljivosti ni prinesel pričakovanih rezultatov, kljub temu, da je bila upoštevano največje dovoljeno subvencioniranje. Delovna skupina kot najboljšo rešitev, ki bi lahko izboljšala letalsko povezljivost Slovenije, ocenjuje možnost (so)ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika skozi model javno-zasebnega partnerstva.

Vlada je sprejela sklep, da Ministrstvo za infrastrukturo, v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji nadaljuje postopke za iskanje pravnih, ekonomskih (vključujoč tudi vidik državne pomoči) in drugih potrebnih rešitev za izboljšanje letalske povezljivosti, vključno z morebitnim povezovanjem  z obstoječimi letalskimi družbami.