Skoči do osrednje vsebine

Vrh kmetijskih in živilskih podjetij o izzivih za prihodnost

V organizaciji GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je danes potekal osrednji dogodek agroživilstva v Sloveniji Vrh kmetijskih in živilskih podjetij. Osrednja tema letošnjega vrha so realni izzivi za prihodnost. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko s sodelavci.
Več oseb sedi na stolih in sodeluje v pogovoru.

22. vrh kmetijskih in živilskih podjetij | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je letos organizirala že 22. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij, ki je potekal v Portorožu. Gre za največji dogodek s področja agroživilstva v Sloveniji, ki prinaša odmevne novosti na področju razvoja in prihodnjih trendov v živilsko predelovalni industriji doma in na tujem. Tekom dneva so se razvrstili številni govorniki in predstavitve, v zaključnem delu pa je potekala okrogla miza, kjer so se sogovorniki v razpravi dotaknili najbolj aktualnih tem s področja kmetijstva in živilskih podjetij. Med njimi so izpostavili pomen prehranske varnosti in vlogo živilskih podjetij pri tem, nujnost spodbujanja razvojne miselnosti ter že obstoječih in novih ukrepov države na področju obvladovanja draginje.

Ministrica Irena Šinko se je v razpravi osredotočila na podpore, ki so namenjene tudi kmetijskim in živilskim podjetjem. Pri tem je izpostavila, da moramo v Sloveniji spremeniti miselnost v smer, da bodo sredstva v državi usmerjena na način, da bo spodbujal razvojno miselnost. »Če bomo tukaj našli pravo pot, bomo lahko dosegali višjo dodatno vrednost«. Nadalje je glede prehranske varnosti ministrica predstavila stanje glede samooskrbe v Sloveniji, kje so razlike in tudi ključne razloge, zakaj ponekod prihaja do nizke stopnje, med katerimi so zagotovo tudi vremenske ujme, kot so pozeba, toča, poplave in suša.

V razpravi so se dotaknili tudi visokih cen hrane, pri tem pa izpostavili tudi primerjalnik cen t.i. košarica živil. Ministrica je poudarila, da smo pri konkretnem projektu dosegli namen in pojasnila razliko med tem projektom, kjer se je v fizičnem popisu od septembra lani do aprila letos spremljalo 15 oz. kasneje 20 skupin izdelkov, ni pa se spremljalo vseh 70.000 prehranskih proizvodov, kar se v javnosti napačno zamenjuje. Primerjalnik cen na enostaven način združuje informacije o tem, kakšne so ponudbe in cene samo določenih izdelkov pri določenih trgovcih na določen dan popisa. »S tem projektom bomo nadaljevali tista skupina potrošnikov, ki je najbolj ranljiva, ima na voljo to orodje, da lahko najde nabor živil v košarici«.

Sogovorniki so izmenjali menja tudi o nedavno sprejeti Odredbi, ki bo omogočala spremljanje cen v agroživilski verigi. Pri tem je ministrica zavrnila nekatere napačne interpretacije v javnosti, da se s tem posega v cene ali marže. »Pri tem vladnem ukrepu gre za spremljanje; zbiranje podatkov nam bo omogočilo pripravo končne analize, s katero bomo lahko ugotovili, ali so gibanja cen hrane po verigi od kmeta do končnega kupca res odraz trenutnih razmer na trgu ali pa obstajajo anomalije, na katere je potrebno biti pozoren«. Samo spremljanje cen po besedah ministrice ne bo imelo direktnega vpliva na znižanje cen, bo pa pokazalo stanje v agroživilski verigi. »To je lahko podlaga za nadaljnje korake vlade, če bi se izkazalo, da bo to potrebno«.

V okviru dogodka so podelili tudi nagrade Naj živilsko podjetje 2023. V kategoriji mikro in mala podjetja je to postala Oljarna Kocbek, v kategoriji srednja in velika podjetja pa družba Vinakoper.