Skoči do osrednje vsebine

Mednarodna konferenca »Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji«

Na konferenci istoimenskega projekta so bile tujim in domačim strokovnjakom iz več kot 40 različnih institucij predstavljene razsežnosti koncepta zdravstvene pismenosti, oblikovane poti oseb s kroničnimi boleznimi/stanji in pomen zdravstvene pismenosti na področju duševnega zdravja. Predstavljen osnutek Strategije za spremljanje in dvig zdravstvene pismenosti je osnova za delo v bodoče.

Državna sekretarka Azra Herceg je v uvodnem nagovoru poudarila: »S krepitvijo zdravstvene pismenosti, ki je ena ključnih determinant zdravja, pomembno prispevamo h kakovosti življenja posameznikov, k odpravljanju zdravstvene vrzeli, k uspešni zdravstveno pismeni družbi in k finančni vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva. Z zagotavljanjem dobre in enakomerne razpoložljivosti ter povezovanjem vseh zdravstvenih storitev pa omogočamo uspešno obravnavo vsem, ki to na kakršen koli način potrebujejo.«

»Izboljševanje zdravstvene pismenosti v Sloveniji je pomemben cilj Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 (Skupaj za družbo zdravja). V projektu »Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji« smo se tega izboljševanja lotili celostno z raziskovanjem vseh temeljnih dimenzij zdravstvene pismenosti (pridobivanja informacij, povezanih z zdravjem, njihovega razumevanja, presoje in uporabe na področjih zdravstvene obravnave, preventive in promocije zdravja) ter z razvojem in pilotnim preskušanjem ciljanih intervencij za posamezne skupine prebivalcev. Pri tem smo izhajali iz pomena povezanosti zdravstvene pismenosti s socialnimi determinantami zdravja, zdravstvenim stanjem, vedenjem, povezanim z zdravjem, in uporabo zdravstvenih storitev.«, pa je povedal vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Rade Pribaković Brinovec. 

V projektu je bila izvedena kvantitativna in številne kvalitativne raziskave, s katerimi je bilo ugotovljeno, katere so ogrožene skupine prebivalstva, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, in kje so odpirajo možnosti za izboljšave in prihodnje izzive. Pridobljeni rezultati predstavljajo izhodišče za oblikovanje orodij za dvig tako individualne kot organizacijske zdravstvene pismenosti. Za uporabnike zdravstvenega sistema z nekaterimi v projektu izbranimi kroničnimi boleznimi/stanji so se oblikovale poti, ki jim bodo omogočale lažjo navigacijo v zdravstvenih organizacijah in zdravstvenemu sistemu nasploh. Pripravljene poti pa so podlaga za urejen in delujoč zdravstveni sistem.

Na spletni strani ZaPIS-a lahko izveste več o projektu in njegovih rezultatih.

Mednarodno konferenco, ki sta jo sofinancirala Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada, je organiziralo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z NIJZ.