Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se z leti sicer izboljšuje, a za varovanje naravnih virov je potrebno zagotavljati tudi preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo.

Količino nastalih komunalnih odpadkov zmanjšujemo s premišljenimi nakupi:

• stvari, ki so iz reciklabilnih materialov oziroma se jih da reciklirati in imajo daljšo življenjsko dobo,
• predmetov, ki jih, ko se nam pokvarijo, lahko nesemo v popravilo,
• izdelkov brez plastične embalaže
• stvari, kot so nekatera orodja in oblačila za posebne priložnosti, ki jih potrebujemo le občasno, si raje sposodimo.

Sicer pa:

• nevarne odpadke zbirajmo in odpeljimo do najbližjega centra za ravnanje z odpadki,
• uporabne stvari, ki jih ne potrebujemo več prodajmo, podarimo ali zamenjajmo.

Komunalni odpadki so odpadki, ki večinoma nastajajo v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih in predstavljajo okoli 20 odstotokov vseh nastalih odpadkov.

Vsako leto odvržemo več komunalnih odpadkov, med njimi tudi nevarnih. V letu 2019 smo odvrgli 509 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, med njimi je bilo 3,7 kilograma nevarnih komunalnih odpadkov.

Od leta 2011 se količine nastalih komunalnih odpadkov povečujejo in znašajo že čez milijon ton.

Za ponovno uporabo in recikliranje je bilo v letu 2019 pripravljenih nekaj več kot polovica (59,2 odstotka) komunalnih odpadkov. Recikliranih, kompostiranih in digestiranih je bilo 393.000 ton komunalnih odpadkov. Odložili smo jih 66.000 ton, v sežig in sosežig z izrabo energije smo oddali 136.000 ton komunalnih odpadkov.

S preprečevanjem nastajanja komunalnih odpadkov, ponovno uporabo izdelkov in ločevanjem odpadkov za reciklažo prihranimo surovine. V zadnjih letih se količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečuje.

Na ravni EU in v Sloveniji bo potrebno izboljšati ravnanje z odpadki in ga spremeniti v trajnostno ravnanje z materiali. Ne le zaradi izboljševanja kakovosti okolja ter varovanja zdravja ljudi, predvsem zaradi varovanja naravnih virov ter zmanjševanja odvisnosti od uvoženih virov kar bo prispevalo k dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Trajnostno gospodarstvo, ki se navezuje tudi na učinkovitejšo rabo virov in vračanje snovi ter odpadkov v proizvodne procese, je tudi eden od temeljev evropskega zelenega dogovora.

Podrobneje smo temo ravnanje z viri in odpadki predstavili v osmem poglavju (na straneh 169–185) in 28. poglavju (Izvajanje nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030 in operativnih programov kjer je na strani 560 in 561 predstavljen povzetek ključnih aktivnosti in ukrepov ravnanja in preprečevanja nastajanja odpadkov) Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (pdf, 95 MB).