V razpravi so izmenjali mnenja o spremembah sistema vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih, uporabnikov slovenskega znakovnega jezika.

Na tokratni seji delovne skupine so sodelovali tudi praktiki vzgojno-izobraževalnih zavodov za gluhe in naglušne, ki v tem šolskem letu preizkušajo različne modele vzgojno-izobraževalnega dela z gluhimi in naglušnimi, kar vodi in spremlja Zavod RS za šolstvo. V središču pozornosti je bila seznanitev članov delovne skupine s potekom izvajanja modelov učenja, poučevanja in tolmačenja slovenskega znakovnega jezika in predstavitev mnenj praktikov o prednostih, slabostih ter izzivih, kar je bila podlaga za vsebinsko bogato razpravo o potrebnih in možnih rešitvah za celovito umestitev slovenskega znakovnega jezika in s tem povezano posodobitvijo  vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih uporabnikov slovenskega znakovnega jezika, ki je vpeta tudi v širši nacionalni okvir prenove sistema vzgoje in izobraževanja. Prisotne je nagovoril tudi državni sekretar dr. Boris Černilec in izrazil podporo in zavezo za uvedbo ustreznih sprememb.

Razpravljavci so se strinjali, da je za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalni proces, za prehajanje na višje ravni izobraževanja in doseganje čim višje  izobrazbe, za prehod na trg dela in njihovo družbeno dejavno življenje nujno, da tudi gluhi in naglušni pridobijo ustrezne jezikovne kompetence. Za dosego teh ciljev je potrebno zagotoviti učenje in poučevanje, uporabo in tolmačenje slovenskega znakovnega jezika kot prvega oziroma naravnega jezika. Prisotni so izpostavili pomen poučevanja slovenskega znakovnega jezika kot obveznega predmeta in s tem v zvezi podprli aktualni predlog sprememb Zakona o osnovni šoli. Strinjali so se, da je potrebno natančneje opredeliti vlogo strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, ki izvajajo vzgojno in izobraževalno delo z gluhimi in naglušnimi, komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma tolmačenje, ter da mora biti posodobljeni sistem dovolj fleksibilen, da bo omogočal ustrezne prilagoditve vzgojnega in učnega procesa glede na potrebe uporabnikov znakovnega jezika.

Namen delovne skupine, ki Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje deluje že od leta 2021, je pripraviti predlog posodobitve sistema predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja gluhih in naglušnih otrok, učencev, dijakov in udeležencev izobraževanja odraslih. V tem okviru je bil sprejet akcijski načrt za obdobje 2021–2024, ki opredeljuje dejavnosti, povezane z vsebino vzgojno-izobraževalnih programov za gluhe in naglušne in z mehanizmi, ki so nujni in podpirajo  njihovo izvajanje. V delovni skupini so predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo programe, prilagojene gluhim in naglušnim, Univerze v Ljubljani, Zavoda RS za šolstvo, Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.