Prebivalcem slovenske Istre in kraškega zaledja bomo zagotovili oskrbo s pitno vodo.

Od februarja se že izvajajo kratkoročni ukrepi, potrjena je investicija v srednjeročne ukrepe, ki vključujejo regionalno povezovanje vodovodov, v pripravi pa je trajna rešitev z zadrževalnikom.

Z investicijami izboljšujemo vodovodne sisteme ter sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Odobrili smo 32 vlog in zagotovili skoraj 53 milijonov evrov za investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode ter financirali 27 projektov s skoraj 16 milijoni evrov sredstev za investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev.

Glavnemu stebru slovenske energetske varnosti, Nuklearni elektrarni Krško (NEK), smo podaljšali obratovanje do leta 2043. Pripravili smo Resolucijo o jedrski varnosti. 

Ob izdaji okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let so bile naslovljene vse okoljske tematike. Resolucija pa predstavlja temeljno usmeritev in dolgoročno zavezanost Republike Slovenije k jedrski in sevalni varnosti. Njena vsebina sledi temeljnim standardom Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Razglašen je Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Dobrih 411 hektarjev enega najstarejših ohranjenih nižinskih gozdov z mokrišči bo ohranjenih za prihodnje generacije. Med njimi so tudi območja Nature 2000.

Na vladi je bila sprejeta Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije.

Strategija sledi načelom trajnostnega prostorskega razvoja, identitete prostora, usmerjanja poselitve, usklajevanja interesov, strokovnosti in sodelovanja javnosti. Vse z namenom premišljenega upravljanja s prostorom in zagotavljanja varnega in zdravega okolja ter visoke kakovosti življenja.

Z zakonom o interventnih ukrepih preprečujemo škodljive posledice.

Sprejet je Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij. Od možnosti podaljšanja koncesij je odvisnih približno 100 podjetij ter številna javna podjetja v Sloveniji.

Obnovitev pogajanj z družbo Verbund.

Po osmih letih od začetka sodnih postopkov smo v pogajanjih dosegli napredek in se približali sporazumni rešitvi posledic poplav na reki Dravi novembra 2012. Končno odločitev o poravnavi oziroma nadaljevanju sodnih postopkov pričakujemo do jeseni letošnjega leta.

Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji.

Predsedovanje se osredotoča na področja kakovosti življenja, okoljskega izobraževanja, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Krovni cilj naših politik je uravnotežiti gospodarske in okoljske vidike ter tako zagotoviti osnovo za kakovosten življenjski standard alpskega prebivalstva.

Napredek pri varstvu in rabi naravnih vrednot.

Posodobili smo register naravnih vrednot s predlogom pravilnika o določitvi naravnih vrednot. Omejili smo obisk Vintgarja.

Uporabnikom, graditeljem, projektantom smo omogočili poenostavitev postopkov v okviru urejanja prostora.

Z zaključkom šestletnega projekta eProstor uporabnikom zagotavljamo enostavno dostopanje do državnih prostorskih in nepremičninskih podatkov, povezovanje z evropskimi podatkovnimi zbirkami ter prehod na elektronsko poslovanje na področju nepremičnin in načrtovanja prostora. S  sprejetjem pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov so poenoteni zahtevki, prijave in izjave.  S tem je  narejen velik korak v prehodu na elektronsko poslovanje sistema eGraditev, ki v veljavo stopa v letu 2024. Zeleni slovenski lokacijski okvir pa bo omogočil pametno upravljanje s prostorom in prilagajanje na podnebne spremembe ob pomoči povezovanja prostorskih in okoljskih podatkov ter informacijske podpore sodobnega digitalnega sveta.

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav v Osilnici in Kostelu.

Vlada  je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav septembra 2022. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav od 15. do 18. septembra 2022, v skupni višini 14.740.000,00 evrov. Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode, do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali.

Izvajamo protipoplavne ukrepe.

V Občini Starše se je pričela izvedba gradbenih protipoplavnih ukrepov. Predvidena celostna protipoplavna zaščita bo zmanjšala število poplavno ogroženih prebivalcev in stavb ter poskrbela za varnost poseljenih območij vzdolž reke Drave.

Aktivno odpravljamo posledice naravnih nesreč.

Sklenili smo 90 pogodb, ki določajo aktivnosti za obnovo in sanacijo življenjskega prostora prebivalcev Slovenije. 13 sanacij plazov od skupno 23 smo že izvedli - gre za šest območij, potrebnih sanacij: Plaz Slano blato v občini Ajdovščina, plaz Macesnik v občini Solčava, plaz Laze v občini Gorenja vas – Poljane, plaz Stovže v Logu pod Mangartom v občini Bovec, plazenje v zaledju naselja Koroška Bela v občini Jesenice, plaz Gradišče v Mestni občini Nova Gorica. Predlagali smo dopolnitev Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer se je požar v naravnem okolju, povzročen z naravnimi dejavniki, uvrstil med naravne nesreče. Za odpravo posledic je tako omogočena uporaba sredstev državnega proračuna. 

Vlada je sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe. Temelji na dejstvu, da je treba, skladno z določili poplavne direktive izvajati dejavnosti za učinkovitejše obvladovanje poplavne ogroženosti na državnih in čezmejnih porečjih. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarnosti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe. Vsakemu protipoplavnemu ukrepu (20 tipov ukrepov) sta, glede na ugotovljenost ogroženosti na posameznem območju, opredeljena prednostna stopnja (visoka, srednja ali nizka) ter opis, ali je ukrep že v izvajanju ali ne. Ukrepi se nato izvajajo prek projektov, ki so že v teku, ali pa bo treba začeti izvajati nov projekt. Vsake dve leti se izvajanje gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov spremlja s poročilom. Nabor ukrepov se redno preverja, nadgrajuje ter glede na spremembe ocen poplavne ogroženosti in druge vplivne dejavnike tudi dopolnjuje.