Glavne teme tokratnega zasedanje so bile gigabitna infrastruktura, interoperabilnost javnega sektorja in kibernetska varnost. Ministrice in ministri so se uvodoma posvetili trem aktom, aktu o gigabitni infrastrukturi, katerega cilj je zmanjšati nepotrebno visoke stroške uvajanja elektronske komunikacijske infrastrukture, aktu o interoperabilni Evropi, s katerim bomo zagotovili visoko raven interoperabilnosti digitalnih storitev javnega sektorja, ki je bistvena za enotni digitalni trg in aktu o kibernetski odpornosti, ki določa zahteve za proizvajalce programske in strojne opreme s ciljem krepiti zaupanje v izdelke z digitalnimi elementi. V Sloveniji predloge aktov pozdravljamo, saj pomembno prispevajo h krepitvi digitalne preobrazbe Unije.

Za tem sta sledili dve pomembni razpravi o prihodnosti sektorja povezljivosti ter o konkurenčni in digitalni Evropi po letu 2030. Trajnostna in dobro delujoča infrastruktura za povezljivost je bistvena za okrepitev dolgoročne konkurenčnosti EU. Po mnenju ministrice dr. Stojmenove Duh bi si morali v zvezi s povezljivostjo tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni zastaviti visoke in ambiciozne strateške cilje. Kar se tiče predloga za vzpostavitev mehanizma neposrednega nadomestila ali "pravičnega deleža" je ministrica dodala, da je treba upoštevati vpliv tega mehanizma na nevtralnost omrežja, na končnega uporabnika in morebitno omejevanje prihodnjega razvoja. Zato zagovarjamo izvedbo celovite ocene učinka mehanizma, preden se sprejme dokončna odločitev.

»V zvezi s prihodnostjo Evropske unije po letu 2030 se vsi zavedamo, da digitalizacija predstavlja vzvod za inovacije in učinkovitost. Potrebujemo pa uravnotežen regulativni pristop k digitalni preobrazbi, ki bo varoval temeljne človekove pravice in ne bo zaviral inovacij. Zakonodaja mora biti razumljiva, predvidljiva in prilagodljiva, da bi čim bolje sledila hitremu razvoju digitalnih tehnologij,« je na temo konkurenčne in digitalne Evrope po letu 2030 povedala ministrica dr. Stojmenova Duh in dodala, da moramo krepiti zaupanje uporabnikov, da se bodo pri uporabi različnih sistemov počutili varne.

V okviru točke razno se je Svet za telekomunikacije seznanil s stanjem treh zakonodajnih dosjejev, o katerih potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom, in sicer z uredbo o vzpostavitvi okvira za evropsko elektronsko identiteto, aktom o podatkih ter uredbo o e-zasebnosti. Evropska komisija je poročala o varnosti omrežij 5G in drugih infrastruktur ter o mednarodnih pobudah na digitalnem področju. Ministri so se seznanili tudi o izidu konference o trajnostni umetni inteligenci, ki je v začetku maja potekala v Göteborgu.

Ministri so na zasedanju izmenjali mnenja tudi glede uporabe umetne inteligence, krepitve sodelovanja EU z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo in predlogih za izboljšanje indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Ob koncu je španska delegacija predstavila prioritete predsedovanja Svetu EU, ki ga bo prevzela s prvim julijem.

Ministrica dr. Stojmenova Duh se je ob robu zasedanja srečala z avstrijskim državnim sekretarjem za digitalizacijo Florianom Turskyjem, s katerim sta govorila o konkretnih projektih, predvsem na področju polprevodnikov, digitalnih storitev in infrastrukture 5G ter 6G. Na ta način se bosta Avstrija in Slovenija povezali in okrepili digitalna ekosistema obeh držav. S hrvaškim državnim sekretarjem, pristojnim za elektronske komunikacije, Alenom Gospočićem, sta izmenjala izkušnje o učinkoviti koordinaciji za uspešno digitalno preobrazbo in se dogovorila za krepitev sodelovanja med državama. Da lahko z učinkovito izmenjavo in souporabo najboljših praks in rešitev uspešneje in hitreje izvedemo potrebne ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka in odgovornejšo uporabo interneta, sta se strinjala z belgijskim državnim sekretarjem za digitalizacijo Mathieujem Michelom.