Skoči do osrednje vsebine

Evropsko leto spretnosti tudi na področju digitalnih kompetenc

V začetku meseca maja je bil sprejet sklep Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu spretnosti. Namen je spodbujanje učinkovitejših in bolj vključujočih naložb v usposabljanje in izobraževanje, s ciljem, da se v celoti izkoristi potencial evropske delovne sile, prispeva k trajnostni rasti tržnega gospodarstva Evropske unije in povečevanju njegove konkurenčnosti ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.
dr. Aida kamišalić Latifić

dr. Aida kamišalić Latifić

Na 27. andragoškem kolokviju z naslovom Evropsko leto spretnosti – otvoritven dogodek za Slovenijo je državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić predstavila načrte ministrstva. Zavedamo se, da digitalne tehnologije ponujajo velik potencial za premagovanje globalnih izzivov in za izboljšanje kakovosti življenja za vse, vendar sta njihova dostopnost in pravična porazdelitev še vedno ključnega pomena. Digitalna preobrazba je procese vsakodnevnega življenja preoblikovala do te mere, da se ne odvijajo več le v fizičnem okolju, temveč se lahko odvijajo bodisi zgolj v digitalnem okolju bodisi v fizičnem in digitalnem okolju hkrati, pri čemer je lahko posameznik, ki ni vključen v digitalno okolje, izključen iz družbenih procesov. Omenjeno razumemo kot možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive infrastrukture in digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, jim zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije razkrivajo, da je imelo leta 2021 v Sloveniji zelo dobro razvite (napredne) digitalne spretnosti le 20 % prebivalstva. Razmeroma majhen je tudi delež prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi. Ta je po zadnjih podatkih 50 % (povprečje v EU: 54 %). Delež oseb brez digitalnih spretnosti je bil največji v starostni skupini 65–74 let, znašal je 45 %, kar je nad povprečjem EU-27 (41 %). V Sloveniji je 18,4 % odraslih izjavilo, da nima izkušenj z računalniki ali osnovnega računalniškega znanja.  Izmed odraslih, ki imajo izkušnje z računalnikom, je bilo 49,2 % takih, ki so dosegli le prvo raven ali manj pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, kar nas iskreno skrbi.

Na prvi ravni so bili odrasli sposobni uporabljati le splošno razširjene in znane tehnološke programe, kot so e-pošta in spletni brskalniki, ter reševati probleme, ki vključujejo malo korakov, preprosto sklepanje in malo ali nič navigacije med programi. UMAR v poročilu o razvoju navaja, da med ženskami in moškimi razlik glede ravni digitalnih spretnosti skoraj ni, izstopajo pa šibke digitalne spretnosti starejših, nizko izobraženih, oseb z majhnimi dohodki, priseljencev, brezposelnih in neaktivnih. S pomanjkanjem digitalnih spretnosti se spoprijema skoraj polovica delovno aktivnih v Sloveniji, pri čemer za mlajše, višje izobražene in tiste z večjimi prihodki velja, da so njihove digitalne spretnosti v povprečju digitalnih spretnosti v EU. Še posebej skrb vzbuja ugotovitev OECD, da posameznikom s šibkimi digitalnimi spretnostmi in neaktivnim (upokojeni in drugi neaktivni) v Sloveniji že grozi digitalna izključenost.

Na okrogli mizi – Izzivi zagotavljanja spretnosti za delo in življenje je bil prisoten dr. Til Rozman iz Direktorata za digitalno družbo.  Na ministrstvu se zavedamo, da so digitalne kompetence – ne pa tudi zadostni – pogoj, da so vsi prebivalci vključeni v vse sodobne družbene tokove in da imajo od razvoja koristi vsi. Bistveno je, da je v središče procesa digitalne preobrazbe postavljen človek, tako da uvajanje digitalnih tehnologij v procese delovanja gospodarstva, države, lokalnih skupnosti in družbe kot celote ni namenjeno samo sebi, temveč je namenjeno izboljšanju kakovost naših življenj. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo se tega zavedamo in izvajamo ukrepe za razvoj digitalnih kompetenc in za siceršnje spodbujanje digitalne vključenosti vseh prebivalk in prebivalcev.

Tako v živo kot na spletu je nujno, da ima vsak državljan možnost aktivno, neprekinjeno in odgovorno sodelovati v skupnosti (lokalni, nacionalni, globalni in spletni) in to na vseh ravneh (politični, ekonomski, socialni, kulturni in medkulturni). Za to so potrebne zadostne digitalne spretnosti. Naša vizija je, da s sodobno informacijsko tehnologijo zagotovimo ustrezne možnosti za vključevanje vseh prebivalcev v informacijsko družbo ter v sodobne družbene in tehnološke tokove. Digitalno opolnomočeni državljani nimajo le boljših zaposlitvenih možnosti, temveč tudi širše možnosti za polno vključenost v družbo, s čimer prispevajo k boljši kakovosti življenja za vse.

 

mag. Zvonka Panger Pahernik, dr. Til Rozman, Mojca Pršina, mag. Branka Hrast debeljak, Danijel Lamperger, mag. Maja Radinovič Hajdič

mag. Zvonka Panger Pahernik, dr. Til Rozman, Mojca Pršina, mag. Branka Hrast debeljak, Danijel Lamperger, mag. Maja Radinovič Hajdič