Okrogla miza je bila namenjena razpravi o aktualnih vprašanjih in izzivih na področju dediščinske znanosti v povezavi s problematiko podnebnih sprememb. Dediščinska znanost je interdisciplinarna domena raziskav dediščine in črpa znanja s področij humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih, inženirskih in drugih ved in tako nudi primeren okvir za tovrstne raziskave.

Udeležence je nagovoril državni sekretar Matevž Čelik Vidmar: »Na področju dediščine in podnebnih sprememb na Ministrstvu za kulturo izvajamo in sodelujemo v paleti pobud in aktivnosti. Med drugim bo prihodnji teden v okviru procesa sprememb Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 pričela delovati tudi Delovna skupina za področje zelenega prehoda v kulturi. Z Ministrstva za kulturo se vključujemo v posamezne pobude na področju dediščine, ki jih oblikujejo raziskovalci na fakultetah in kjer vsebinsko sodelujejo tudi naši javni zavodi, muzeji, arhivi, knjižnice in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ena takšnih pobud trenutno je projekt Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo – Hei Transform, ki jo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo vodi Sonja Ifko in združuje številne raziskovalce z več področij. Te pobude so pomembne za odziv na strokovna vprašanja, s katerimi smo dnevno soočeni. Obenem lahko doprinesejo tudi k razvoju strokovne doktrine, ki je podlaga tudi delu državne uprave in javnih služb na področju dediščine. 

Z namenom oblikovanja politik in rešitev za posamična vprašanja je ministrstvo v preteklosti naročilo tudi študije ali raziskave, saj so merljivi kvantitativni podatki podlaga za utemeljevanje potreb, pristopov in zahtev področja dediščine. Ministrstvo za kulturo redno oblikuje ciljne raziskovalne programe (CRP) in z njimi sproti naslavlja ključna vprašanja. Ta so lahko konkretna, aktualna, ki zahtevajo takojšen odziv (na primer umeščanje obnovljivih virov energije), lahko pa odgovarjajo na določen strokovni izziv. Pri obeh smereh je za nas pomembna aplikativnost in konkretizacija, tudi povezovanje z drugimi področji in resorji (konkretno z Ministrstvom za naravne vire in prostor ali Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo).

Med našimi dnevnimi nalogami je izvedba in vključevanje v aktivnosti, povezane s pripravo dokumentov, predpisov in projektov s področja energetike. Med drugim sodelujemo pri oblikovanju ukrepov Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije, pri pripravi projekta RES Slovenija, ki predstavlja okvir za umeščanje obnovljivih virov v prostor, skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravlja usmeritve za umeščanje obnovljivih virov v/na kulturno dediščino, ki bodo strokovna podlaga za pripravo drugih dokumentov in drugo. 

V lanskem oktobru smo na Ministrstvu organizirali posvet Kulturna dediščina in podnebna kriza. Namen posveta je bil predstaviti okvir mednarodnih in evropskih politik, ki se ukvarjajo s podnebno krizo in prečijo različne resorne politike, s poudarkom na poročilu skupine strokovnjakov držav članic Evropske unije za odprto metodo usklajevanja (angleško Open method of coordination – OMC). Poročilo ima naslov "Krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe. Kjer zeleni dogovor sreča kulturno dediščino". 

Prek ARRS je Ministrstvo za kulturo skupaj z MOPE pridobilo sredstva za izvedbo raziskovalne naloge Metodologija umeščanja sončnih elektrarn na objekte v območjih naselbinske dediščine in priprava dveh vzorčnih primerov solarnega katastra ter posodobitev in nadgradnja Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine v skupni višini 350.000,00 eur, ki se bo izvajala predvidoma med letoma 2023 in 2025. 

Med konkretnimi posledicami vseh teh aktivnosti, ki potekajo vzporedno in pri katerih ministrstvo tesno sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, je tudi priprava dokumentov, ki bodo v neposredno pomoč lastnikom in upravljavljavcem nepremične dediščine, ki potrebujejo konkretne usmeritve in bodo lahko s primeri dobrih in slabih praks razumeli, kako posegamo v našo grajeno okoljo in krajino. 

Ministrstvo za kulturo s spodbujanjem kvalitetnih prenov lahko bistveno pripomore k večji energetski in snovni učinkovitosti in k zmanjšanju učinkov podnebnih sprememb, za kar si prizadeva tudi prek sredstev podnebnega sklada. Pri vsem zgornjem pa ne smemo pozabiti tudi na nesnovno dediščino, torej na paleto vedenja, znanj, veščin in spretnosti, ki dopolnjujejo včasih zelo tehnološko usmerjen razmislek, ki ne rešuje problemov našega razvoja, ki zahteva pretirano rabo virov in proizvaja ogromno odpadkov.  

Na področju premične kulturne dediščine, torej muzejev, prvič v zgodovini Slovenije pripravljamo Nacionalno strategijo za muzeje in galerije. Med šestimi ključnimi strateškimi usmeritvami razvoja muzejev in galerij je na prvem mestu delovanje 

muzejev in galerij za oblikovanje trajnostne prihodnosti. Muzeji in galerije naj bi okrepili svojo vlogo v družbi s sistemskim sodelovanjem z ustanovitelji, odločevalci in partnerji. Pri razvoju njihovih programov bomo spodbujali medsektorsko sodelovanje med področji kulture, gospodarstva, izobraževanja, okolja. Želimo tudi da so kulturne institucije zgled odgovornega odnosa do okolja, od rabe energije, ponovne uporabe materialov v programih in ravnanja z odpadki na splošno. Predvsem pa jih želimo izkoristiti kot nosilce programov v povezavi z vprašanji trajnostnega razvoja.

Da bi lahko odgovorili naslovili ta vprašanja, bo potrebna sistemska prenova načrtovanja in upravljanja v muzejih in galerijah. Ta bo obsegala vzpostavitev novih standardov dela in ravnanja s premično kulturno dediščino, večletnih programov in finančnih načrtov ter prenovo organov muzejev v smeri večje profesionalizacije. Za to bodo seveda potrebne zakonodajne spremembe.

V prihodnje si želimo strateškega in poglobljenega pristopa na področju dediščine. Dediščina zahteva široko sodelovanje z različnimi partnerji – od naših javnih zavodov, fakultet, inštitutov in kateder, in naslavlja spekter družboslovnih in naravoslovnih področij. To tudi od ministrstva zahteva dodatne kadrovske in finančne vire, ki jih še nismo uspeli aktivirati. 

Ob vseh naših aktivnostih ocenjujemo za izjemno pomembno, aktivno delovati znotraj mednarodnih in evropskih strateških okvirjev in dokumentov ter jih tvorno sooblikovati, vključno z Novim Evropskim Bauhausom, Davoško deklaracijo, Unescovimi kulturnimi konvencijami in konvencijami Sveta Evrope. Nazadnje tudi z zagotavljanjem udeležbe na mednarodnih strokovnih prireditvah, kot je aktualni arhitekturni bienale v Benetkah, kjer se slovenski paviljon pridružuje razmisleku o družbeno in okoljsko pravičnejši družbi, in se po navdih zateka v dobre prakse naših prednikov, da bi spodbudili primerno uporabo njihovega znanja in izkušenj tudi danes.   

Ključno pri vsem tem je za nas povezovanje. Mrežo institucij že imamo in pomembno se nam zdi, da se razvija naprej na podlagi novih pobud.«