Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije se osredotoča na kakovosten razvoj visokega šolstva, prenos znanja v prakso z namenom razvoja celotne družbe ter vzpostavitev spodbudnega okolja za raziskovanje in inoviranje.

Marca je državni zbor sprejel novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Obe dejavnost sta se združili v enem resorju, novem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novela je bila tudi podlaga za vzpostavitev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V skladu z omenjeno novelo je Vlada RS v aprilu 2023 sprejela sklep o ustanovitvi ARIS, ki je pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Agencija bo spodbudila medresorsko sodelovanje in povezovanje med akademsko skupnostjo, industrijo ter širšim družbenim okoljem. »ARIS bo pomagal premostiti tako imenovano dolino smrti med znanostjo in gospodarstvom ter tudi širšo družbo. V Sloveniji imamo izjemno akademsko znanje, ki pa ga moramo uspešneje prenašati v prasko in ravno za to bo skrbel ARIS,« pojasnjuje minister. Znanosti bo namenjenih tudi več sredstev. V proračunu za leto 2023 smo zagotovili dodatna integralna sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost v višini slabih 371 milijonov evrov, v proračunu za leto 2024 pa dobrih 440 milijonov evrov. Gre za bistveno povišanje integralnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost. »Sredstva bomo povečevali tudi v prihodnjih letih,« pravi minister dr. Papič.

Vlada je marca letos sprejela Strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji. »Z njo je prvič v enem dokumentu naslovljeno področje visokega šolstva in področje znanosti,« poudarja minister. Posveča se ključnim vidikom krepitve visokošolskega in znanstvenoraziskovalnega mednarodnega sodelovanja.

Oblikovana je delovna skupina za celovito prenovo visokošolske zakonodaje, ki se redno sestaja. Predlog prenove visokošolske zakonodaje bo delovna skupina podala do konca letošnjega leta, nato bo šel predlog v javno obravnavo. »Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil vse od sprejetja v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Visoko šolstvo v evropskem in globalnem okviru je v tem času doživelo korenite spremembe. Če slovenske visokošolske institucije želijo ostati enakovreden del evropskega visokošolskega prostora in se razvijati v skladu z globalnimi razvojnimi trendi, potem nacionalna zakonodajna ureditev potrebuje celovito prenovo,« pojasnjuje minister.

Ministrstvo izvaja tudi pestro investicijsko dejavnost. Tako je zaključena celovita prenove objekta Kazine za potrebe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Letos bo zaključen še nakup glasbil. Vrednost celovite prenove objekta Kazina z nakupom glasbil znaša 20,5 milijona evrov. Uspešno je bil izveden nakup prostorov na Trgu Brolo v Kopru za potrebe Univerze na Primorskem. Vrednost projekta  znaša dober milijon in pol evrov. Nadaljuje se izgradnja Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo, katerega zaključek je predviden konec leta 2023. Ocenjena vrednost investicijskega projekta znaša dobrih 33 milijonov evrov.

Ministrstvo skrbi tudi za študentske bivalne zmogljivosti. Prenavlja se študentski dom Univerze na Primorskem na Prisojah - objekt B v ocenjeni vrednosti  slaba 3 milijona evrov. V teku je prenova študentskega doma 1 Univerze v Mariboru na Tyrševi 1, ocenjena vrednost znaša  slabih 5 milijonov evrov. V marcu 2023 je bil zaključen javni poziv za investicijska vzdrževalna dela v študentskih domovih v letu 2023 z zaključkom del v letu 2024. Za ta namen je bilo za leto 2023 razdeljenih nekaj manj kot 3,5 milijona evrov in za leto 2024 nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, skupaj nekaj manj kot 5 milijonov evrov.

V teku so naslednji pomembni investicijski projekti: novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Vrazov trg) v ocenjeni vrednosti slabih 69 milijonov evrov, novogradnja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v ocenjeni vrednosti dobrih 68 milijonov evrov, nova Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK II) v ocenjeni vrednosti 100 milijonov evrov in prav toliko vredna novogradnja Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter projekt vzpostavitve Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru - platforma INNOVUM, katerega ocenjena vrednost  je dobrih 20 milijonov evrov.

V zaključni fazi je Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, v okviru katere bodo podrobneje analizirani izzivi na področju investicij in načrti za prihodnja vlaganja. »Izobraževalne in raziskovalne institucije bodo tako bolje pripravljene na zeleni prehod,« o strategiji pravi minister dr. Papič.