Posvet je bil usmerjen v informiranje in motiviranje slovenskega gospodarstva, da s svojimi rešitvami in proizvodi odgovori na nove priložnosti razvijajočega se trga, ki se naj bi do leta 2030 potrojil in dosegel vrednosti 600 milijard letno.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja (Slovenian Business and Research Association - SBRA) sta v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije danes organizirala posvet z gospodarstvom o evropskih priložnostih za razvoj zelenih tehnologij. Namen konference je bil spoznati ideje in ambicije slovenske industrije in mikro, majhnih in srednjih podjetij ter se povezati za ustvarjanje novih rešitev in izdelkov, ki jih bo EU potrebovala za uspešen zeleni prehod.

Ministrstvo je na posvetu predstavilo novosti, ki jih prinašata dva evropska akta: akt o neto-ničelnih tehnologijah in akt o kritičnih materialih. Do leta 2050 se predvideva štirikratno povečanje uporabe obnovljivih virov energije (OVE), šestkratno povečanje uporabe toplotnih črpalk in do 2030 15 odstotno povečanje uporabe električnih avtomobilov. Vse to predstavlja več nivojske razvojne potenciale, tako na strani surovin kot predelave le-teh in ustvarjanja polproduktov in končnih produktov. Oba akta zato zagotavljata nove pristope pri spodbujanju evropske industrije, da poveča domače razvojne in proizvodne zmogljivosti.

Državni sekretar Matevž Frangež je poudaril: »Pospešeno vstopamo v največje spremembe svetovnega gospodarstva. Slovenija vidi to kot priložnost. Zato želimo motivirati slovensko industrijo, startup podjetja in raziskovalne institucije, da skupaj pripravimo nove trajnostne rešitve zelenih tehnologij.« Pred nadaljnjimi fazami usklajevanja obeh uredb želi ministrstvo identificirati potenciale in potrebe slovenskega gospodarstva. Zato ministrstvo po današnjem prvem posvetu napoveduje nadaljevanje sodelovanja, da se slovensko gospodarstvo uspešno vključi v nove industrijske verige, rastočemu trgu pa ponudi tudi svoje končne izdelke z lastnimi blagovnimi znamkami.

V ospredju razprave pa niso bili zgolj možni viri sredstev za podjetja, temveč predvsem odgovori na vprašanja: kje vidimo priložnosti čistih tehnologij, kaj želimo razvijati in kaj proizvajati; na področju katerih tehnologij želimo napredovati, predvsem kje smo najboljši; katere kritične surovine so danes in bodo jutri potrebne za slovensko gospodarstvo; Kako z namenom čim boljšega izkoriščenja priložnosti povezati znanost in gospodarstvo in kako nam lahko trenutni izzivi industrijskega prehoda pomagajo do cilja preskoka v naši dodani vrednosti.

Po besedah Jureta Vršnaka, namestnika generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, zavedanje o potrebi po zelenem in digitalnem prehodu ni novo in je že vključeno v vse razvojne dokumente EU, da pa nam je ukrajinska in posledično energetska kriza in kriza dobavnih verig prinesla zavedanje o pomembnosti strateške avtonomije. Zmanjševanje ranljivosti EU do Kitajske in Azije ter odziv EU na ameriški zakon o zniževanju inflacije (angleško Inflation Reduction Act) bosta po njegovih besedah ključna za našo skupno prihodnost.

Tudi po mnenju veleposlanika Davida Brozine gresta akta v koraku s tem, kar EU vidi kot ključne izzive prihodnosti. Naša stališča glede aktov pa morajo izhajati iz interesov naše industrije, zaradi česar današnji in podobne dogodke močno pozdravlja. V kontekstu teh uredb in današnje razprave je po njegovem mnenju pomembno dvoje, in sicer zavedanje Vlade, kaj naša industrija potrebuje in zavedanje gospodarstva, kaj EU ponuja.

Razprava je pokazala, da imamo v Sloveniji dobre podjetniške potenciale in veliko znanja na področju baterij, njihovega recikliranja, solarne energije, vodikovih tehnologij in magnetov.

Državni sekretar Frangež je poudaril tudi pomembnost in predvsem potencial povezovanja podjetij in raziskovalnih organizacij, ki so nosilke znanja ter mednarodnega povezovanja. Po njegovem mnenju lahko samo s trajnostnim razvojem, inovativnim in pametnimi rešitvami podpremo razvoj Slovenije kot tehnološko razvite in zelene države s stabilnim in poslovnim okoljem.