V razpravi za junijsko zasedanje voditeljev držav oziroma vlad držav članic EU so člani Sveta za splošne zadeve razpravljali o osnutku dnevnega reda, ki predvideva obravnavo nadaljnjega odziva EU na rusko agresijo na Ukrajino, aktualnih gospodarskih tem, varnosti in obrambe ter zunanjepolitičnih vprašanj.

Slovenija se je strinjala s predlaganim osnutkom dnevnega reda. Hkrati je predlagala tudi, da Evropski svet junija dodatno razpravlja o problematiki nadzora na notranjih mejah EU, tudi v luči gospodarske škode, ki jo to povzroča posameznim državam članicam, in vpliva na nemoteno delovanje notranjega trga. Podaljševanje začasnega nadzora na notranjih mejah je po oceni Slovenije prekomeren in neutemeljen ukrep, ki je v nasprotju z določbami Zakonika o schengenskih mejah in tudi v nasprotju sodbo Sodišča EU.

Slovenija je izrazila nadaljnjo vsestransko podporo Ukrajini. Glede razprav o začetku pristopnih pogajanj z aspirantkami je izpostavila, da se pri tem ne sme pozabiti na države Zahodnega Balkana. Poudarila je pomen ohranjanja verodostojne širitvene politike v regiji, ki mora ostati geostrateška prioriteta EU. Obvestila je tudi o uspešnem zaključku konference MLA v Ljubljani in sprejetju Ljubljansko-haaške konvencije, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. Gre za prvo večjo mednarodno pogodbo s področja mednarodnega kazenskega prava po Rimskem statutu.

Svet za splošne zadeve je opravil tudi zaslišanji Poljske in Madžarske v okviru postopka po 7. členu Pogodbe o EU v zvezi z ugotavljanjem obstoja jasnega tveganja resnih kršitev vladavine prava. Slovenija je izpostavila pomen vladavine prava kot temelja za delovanje Evropske unije in pozdravila razpravo kot priložnost za konstruktivno izmenjavo in dialog z omenjenima državama članicama.