Študijski obisk je dobra priložnost, da predstavniki občin in lokalnih strokovnih služb spoznajo prakse urejanje zelenih površin iz prve roke, da pridobijo uvid v poglede različnih akterjev, z njimi izmenjajo mnenja in izkušnje ter spletejo dolgoročna zavezništva za prenos dobrih praks v svoje okolje in prakso. Na dogodku so prisotni predstavniki občin in ministrstev, izvajalci javne službe, nevladnih organizacij, lokalnih pobud in drugih akterjev, ki se zavzemajo za ozelenjevanje mest. 

Dr. Maja Simoneti z IPoP je uvodoma poudarila, da podnebne spremembe, potreba po ohranjanju narave v mestih in druga pričakovanja družbe do funkcij zelenih površin močno spreminjajo pogoje urejanja zelenih površin, in da so občine in komunalne službe zato pred velikimi izzivi.

Narava je ključni zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe, saj blaži visoke temperature, ekstremne vremenske pojave in ohranja vlažnost. Obenem zelene površine pomembno prispevajo k javnemu zdravju in dobremu počutju, h kakovosti bivanja in varstvu okolja, k biotski pestrosti in doživljanju narave, k družbeni povezanosti in vključenosti, h kakovosti in prepoznavnosti grajenega okolja, k vrednosti nepremičnin in razvojni privlačnosti krajev. Na naravi temelječe rešitve, ki upoštevajo ekosistemske funkcije zelenih površin, naj bi najbolj učinkovito blažile negativne vplive podnebnih sprememb na urbano okolje in človeka, zato se morajo naselja v prihodnosti usmeriti v strateško varovanje in razvoj zelenih površin ter tudi v krepitev njihovih funkcij s celovitim načrtovanjem in upravljanjem. Na pomenu pridobivajo tako prostorsko načrtovanje in projektiranje kot upravljanje javnih in tudi zasebnih zelenih in ozelenjenih površin. Soočene s temi zahtevnimi nalogami si občine lahko veliko pomagajo z izmenjavo izkušenj in dobrih praks .

Na dogodku je bilo predstavljeno, zakaj in kako Tanja Štajdohar s kolegi v Kočevju dviga strokovne standarde urejanja in se zavzema zato, da vedno nove ukrepe upravljanja z javnimi zelenimi površinami in drevesi prenaša tudi na površine in drevesa v zasebni lasti. Spoznali smo gradnike dobre prakse urejanja javnih zelenih površin na Bledu in dr. Jana Bizjaka iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled, ki je v zadnjih letih učinkovito posodobil in tehnično razvil izvajanje javne službe, k urejanju povabil tudi kolege iz občinske uprave in dokazal, kako lahko z ustrezno pripravo zemlje in saditvijo prihrani pri vzdrževalnih delih. Prisluhnili smo tudi direktorici občinske uprave Mojci Planinc in občinski urbanistki Marici Žen Brecelj, ki sta opisali pristop Ajdovščina k ambicioznemu ozelenjevanju mesta s pomočjo enkratne velikodušne finančne donacije. Matic Primc iz Iniciative mestni zbor Maribor nam je predstavil, kako iniciativa razvija in uresničuje inovativne primere ozelenjevanja v Mariboru. Razpravo smo povezali še s sprehodom skozi javni odprti prostor in s pogovorom o urejanju javnih in drugih zelenih površin in dreves v občini Krško.