Za prostore novega Arhiva Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo namenja slabih 14 milijonov evrov.

Ob ogledu gradbišča je ministrica dr. Asta Vrečko izrazila zadovoljstvo, da bo tako pomembna institucija, kot je Arhiv Republike Slovenije, končno dobila nove prostore, na katere se pravzaprav čaka že tri desetletja:

»Ti prostori bodo namenjeni varovanju spomina in dediščine. Arhiv bo sodoben, odprt, zgrajen po najvišjih in sodobnih standardih, na kar smo lahko zelo ponosni.«

Ministrica se je zahvalila dr. Bojanu Cvelfarju za opravljeno delo in mu zaželela uspešno nadaljevanje kariere. Z 31. majem dr. Bojan Cvelfar na lastno željo zapušča mesto direktorja Arhiva Republike Slovenije. Odhajajoči direktor se je ministrici zahvalil za podporo pri gradnji:

»Investicija je zahtevna, kot vidite, gre za obnovo starega objekta, ki je spomeniško zaščiten, delno pa tudi za novogradnjo. Seveda gradnja ni enostavna, ker ima arhiv zelo raznoliko dejavnost. Ne gre samo za hranjenje starih dokumentov, s to investicijo, s to stavbo pridobivamo tudi sodobnejše prostore za ohranjanje digitalnega arhiva z vsemi potrebnimi varnostnimi protokoli.«

Odhajajoči direktor je izrazil tudi zadovoljstvo, da bodo ob preselitvi v nove prostore vsi zaposleni v Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani končno pod eno streho. Zdaj namreč delujejo na treh lokacijah.

Mesto vršilca dolžnosti direktorja Arhiva Republike Slovenije bo s 1. junijem zasedel dr. Andrej Nared, dosedanji namestnik direktorja. Dr. Nared je od leta 1998 zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v katerem je 15 let skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke. Zadnjih deset let je bil namestnik direktorja, zato dobro pozna delovanje arhiva, zaposlene strokovnjake in izzive, ki jih čakajo.

Podrobnejši podatki o poteku gradnje novih prostorov

Rekonstrukcija in dozidava osrednjega objekta na Poljanski cesti 40 sta v polnem teku. Trenutno se izvajajo gradbena dela (gradnja prizidka, ostrešje, predelne stene, estrihi), inštalacijska dela (elektro in strojne inštalacije) ter obrtniška dela (izdelava in montaža stavbnega pohištva, polaganje kamna in keramike).

Objekt bo povsem dokončan predvidoma do konca marca 2024, ko načrtujemo pridobitev uporabnega dovoljenja. Sledila bo še montaža notranje opreme. Selitev v nove prostore je realno pričakovati konec poletja 2024.

Arhiv Republike Slovenije deluje na več lokacijah po Ljubljani, in sicer na Zvezdarski ulici, Zemljemerski ulici in Poljanski cesti oziroma Kapusovi ulici, kar seveda predstavlja precejšnje logistične in organizacijske izzive. Poleg tega ima Arhiv Republike Slovenije v Borovcu pri Kočevski Reki depo za filme na gorljivi nitratni osnovi.

Arhiv Republike Slovenije bo v obnovljenem in dozidanem osrednjem traktu kompleksa na Poljanski cesti 40 pridobil skoraj 6300 m² neto tlorisne površine. V vzhodnem traktu objekta (Kapusova ulica 4) ima arhiv že od leta 2006 v upravljanju in uporabi depojske prostore v izmeri skoraj 5000 m² (eno etažo uporablja Zgodovinski arhiv Ljubljana).

V prenovljenem osrednjem delu kompleksa na Poljanski cesti 40 so predvideni hodniki, dvigala, sanitarije, stopnišča, priročna skladišča, telekomunikacijskega vozlišča in drugi servisni prostori.

Nizko pritličje: garaža (v podkletenem delu prizidka), delavnica in skladišče za tehnično opremo, skladišče za dokumentarno gradivo, skladišče specialne arhivske knjižnice, kemijski laboratorij in knjigoveška delavnica. Najpomembnejši del v tej etaži je tako imenovana varna soba s serverskim sistemom in diskovnimi polji za dolgoročno hrambo e-arhivskega gradiva (posebni mikroklimatski in ostali varnostni pogoji!), poleg varne sobe pa še testirnica in nadzorna soba. Gre za infrastrukturno »srce« Slovenskega elektronskega arhiva (e-ARH.si), ki je sektorsko specifičen sistem (tudi po centralizaciji državne informatike v veliki meri ločen od sistemov, ki jih upravlja Ministrstvo za javno upravo) in bo skrbel za prevzemanje, dolgoročno hrambo ter uporabo e-arhivskega gradiva za vso državo.

(Visoko) pritličje zajema tako imenovan javni del za obiskovalce (prostor za varnostnika, garderobo, vhodno avlo, dve predavalnici, razstavni prostor) in prostore Centra za konzervacijo in restavracijo, ki je osrednja delavnica za konzerviranje in restavriranje gradiva na papirju, pergamentu in drugih klasičnih nosilcih zapisov. Center obravnava gradivo za Arhiv Republike Slovenije, ostale slovenske arhive in druge imenike pisne kulturne dediščine v Sloveniji (muzeji, knjižnice in podobno). Za center so predvideni različne delavnice in obdelovalnice, laboratoriji, knjigoveznica in podobno. Ta dejavnost se delno navezuje na Restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki deluje v sosednji stavbi.

Tudi prvo nadstropje je v precejšnji meri namenjeno obiskovalcem (uporabnikom arhivskega gradiva), saj je večina prostorov namenjena arhivski čitalnici, sobi za informacije, specialni knjižnici, sobi za digitalizacijo arhivskega gradiva in pregledu mikrofilmov ter studiem za pregled filmskega arhivskega gradiva in podobno. V tej etaži bo tudi uprava arhiva s splošnimi službami ter nekaj pisarn za uslužbence, ki so več v stiku z uporabniki.

Prostori v pritličju in prvem nadstropju bodo bistveno izboljšali uporabniško izkušnjo obiskovalcev, saj bodo na voljo velika čitalnica, ločena mesta za pregled specifičnih vrst gradiva, razstavni prostor in dve predavalnici. Število uporabnikov in dostopnost gradiva se bosta tako znatno povečala. Hkrati bo v povezavi z dejavnostjo Slovenskega elektronskega arhiva in Centra za digitalizacijo arhivskega gradiva, ki bo prav tako skrbel za digitalizacijo gradiva vseh slovenskih arhivov, lahko bistveno več gradiva dostopnega na daljavo (bodisi objavljenega na spletu bodisi na zahtevo).

V drugem nadstropju so predvidene specialne preglednice, laboratoriji in prostori za digitalizacijo filmskega traku (Slovenski filmski arhiv, ki je del Arhiva Republike Slovenije), predvsem pa delovni prostori (pisarne) za arhiviste iz različnih sektorjev.

V tretjem nadstropju bodo delovni prostori (pisarne) za arhiviste iz različnih sektorjev. Del prostorov bo namenjen tehničnim instalacijam (klimati in podobno).

Po obnovi osrednjega (severnega) trakta kompleksa na Poljanski cesti 40 bo Arhiv Republike Slovenije tja lahko preselil vse zaposlene, delovne prostore arhivistov, delavnice in laboratorije, čitalnico in druge prostore za uporabnike, knjižnico in podobno, prav tako bo tam urejena varna soba oziroma podatkovni center za arhivsko gradivo v elektronski obliki. Z novimi prostori bo arhiv optimiziral svoje delovanje s strokovnega, funkcionalnega, organizacijskega in stroškovnega vidika, predvsem pa zagotovil ustreznejše varstvo in večjo dostopnost arhivskega gradiva kot nacionalne kulturne dediščine.

Arhiv Republike Slovenije bo torej izpraznil dosedanje matične prostore na Zvezdarski ulici 1 (Gruberjevo palačo) ter najete poslovne oziroma delovne prostore na Zemljemerski ulici. Del arhivskega gradiva (za dobro tretjino vsega gradiva oziroma okrog 12.000 tekočih metrov) pa bo še ostal na Zvezdarski ulici v depojih Virant in Rožna.