Ugledni raziskovalci, predstavniki resornih ministrstev ter podjetij so predstavljali tehnološke osnove, potencialne koristi ter izzive pri uvajanju te tehnologije trajnostnega in krožnega biogospodarstva. Včerajšnji dogodek je bil tudi uvod v letošnji študentski hekaton Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) Food Hub Slovenija Challenge Lab 2023, s katerim želijo mlade talente spodbuditi k iskanju novih rešitev na tem področju.

Insektna biokonverzija je v Sloveniji relativno slabo poznana tehnologija, ki pa ponuja reševanje dveh konkretnih izzivov nacionalnega biogospodarstva in prehranskega sistema: ublažitev negativnih vplivov na okolje in zmanjševanje kritične odvisnosti od uvoza proteinskih in lipidnih surovin za krmo rejnih živali. Kot je poudaril vodja Nacionalnega stičišča za inovacije in podjetništvo EIT Food Hub Slovenija in prodekan Biotehniške fakultete Aleš Kuhar, je insektna biokonverzija perspektivna tehnologija trajnostnega in krožnega biogospodarstva. Janez Salobir z Biotehniške fakultete pa je izpostavil, da pridobljena žuželčja biomasa predstavlja kakovostno in okoljsko ugodno vhodno beljakovinsko ali lipidno surovino za živalsko krmo, odpadni organski ostanek pri insektni biokonverziji pa je uporaben v bioplinarnah ali v procesu kompostiranja.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti je v nagovoru izpostavila vlogo odločevalcev pri zagotavljanju spodbudnega podpornega okolja. »Organizacija Združenih narodov napoveduje, da se bo prebivalstvo povečalo na približno 9,7 milijarde ljudi okrog leta 2050, s čimer se bo povečala proizvodnja hrane (in krme za proizvodnjo hrane) za 70 odstotkov, kar bo seveda posledično povzročilo še večji pritisk na okolje. Velik izziv v prihodnje bo zagotoviti zadostno oskrbo z beljakovinami. V EU je treba povečati lastno proizvodnjo beljakovin, ker smo zelo odvisni od uvoza iz tretjih držav. Strokovnjaki nenehno opozarjajo na pomen inovacij, zato je naša naloga zagotoviti pogoje, ki jih bodo omogočali in spodbujali,« je poudarila državna sekretarka.

Tanja Gorišek z ministrstva za kmetijstvo je v nadaljevanju predstavitve poudarila, da so tehnološke rešitve na razpolago, a še niso popolnoma razvite. Vprašati se moramo med drugim tudi, ali lahko zagotovimo dovolj kakovostnega substrata in ali bodo vsi postopki okoljsko sprejemljivi. Ugotoviti moramo, kako zagotoviti dovolj hrane in ob tem čim manj obremeniti okolje. Insekti so po njenih besedah zelo verjetna alternativa tako v srednje - kot dolgoročnem obdobju, vendar pa tega potenciala ne bo mogoče izkoristiti brez izdatnih vlaganj v inovacije in razvoj.

Strategija EU na tem področju po eni strani usmerja v zmanjšano rabo živil živalskega izvora, zmanjšanje količine odpadne hrane ter bolj učinkovito prehrano živali. Hkrati pa usmerja v povečanje proizvodnje oziroma predelave beljakovin preko povečanja proizvodnje soje in drugih tradicionalnih poljščin bogatih s proteini (stročnice kot na primer grah) ter uporabo novih virov beljakovin (insekti, alge in drugi vodni morski viri - kril, morske zvezde in drugo), uporabo inovativnih tehnologij.

Tako Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization - FAO) kot tudi EU kot enega od virov proteinov predlagata žuželke. Podatki FAO kažejo, da užitne žuželke vsebujejo visoko kakovostne beljakovine, vitamine in aminokisline. Žuželke lahko gojimo na organskih odpadkih. Žuželke so zato vedno bolj zanimiv potencialni vir za konvencionalno proizvodnjo beljakovin, tudi kot vir beljakovin v mešanicah krme za živali. V tem segmentu se pogosto izpostavlja kakovost in varnost krme ali substratov, ki se uporabljajo za gojenje žuželk, zato je ključno, da se na tem področju nadaljuje izvedba raziskav in študij ter da so pravila in ureditve tukaj jasne.

Včerajšnji dogodek je pripravil EIT Food Hub Slovenija, podjetniško-inovacijsko stičišče, v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija. V petek 2. in soboto 3. junija 2023 bo sledil tako imenovani Challenge lab insektni vikend z razglasitvijo zmagovalcev.