Skoči do osrednje vsebine

Mednarodni seminar na temo kakovostno mladinsko delo

V sredo, 24. in v četrtek, 25. maja je v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje potekal mednarodni seminar z naslovom Kakovostno mladinsko delo – zapuščina evropskega leta mladih?.

Na dogodku, ki ga je organiziral Urad za mladino, so udeleženci iz evropskih ministrstev za področje mladine raziskovali pomen opolnomočenja mladih in spodbujanja njihovega potenciala, prispevek evropskega leta mladih 2022 h kakovosti mladinskega dela in mladinskega sektorja ter iskali rešitve za prihodnje kratkoročno obdobje v okviru bonskega procesa. 

Zbrane na seminarju je prvi dan nagovorila vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi, ki je izpostavila pomen merjenja kakovosti mladinskega dela: »Merjenje kakovosti mladinskega dela je ključnega pomena, saj nam pomaga razumeti učinek naših prizadevanj in zagotoviti, da so naši programi in dejavnosti učinkoviti pri doseganju zastavljenih ciljev.« Povedala je tudi, da je merjenje kakovosti mladinskega dela bistveno za spodbujanje odgovornosti in preglednosti. Pomaga nam prikazati vrednost mladinskega dela oblikovalcem politik, zainteresiranim stranem in širši javnosti. Pomaga nam tudi opredeliti področja, na katerih je mogoče doseči izboljšave in kam je treba usmeriti sredstva.

Sledil je nagovor dr. Jerneje Jug Jerše, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je poudarila pomen evropskega leta mladih in aktivnosti, ki so bile v tem letu izvedene na evropski in nacionalni ravni – skupaj več kot 30.000 aktivnosti, ki so vključile več kot 150 milijonov Evropejcev. “Vlaganje v mlade je ključnega pomena, saj so prihodnost bolj zelene, trajnostne, digitalne in vključujoče Evrope. Evropsko leto se v letu 2022 ni zares zaključilo, poskrbeti moramo za še nadaljnjo vključevanje mladih v letošnjem in tudi prihodnjih letih.”

Na seminarju so  udeleženci pripravili nekatere smernice glede ključnih področji kakovostnega mladinskega dela, in sicer poenoteno razumevanje kakovosti mladinskega dela, poenoten sistem beleženja aktivnosti in spremljanje učinkov mladinskega dela z rednim usposabljanjem za merjenje učinkov, vzpostavitev podpornega okolja za izvajanje kakovostnega mladinskega dela na evropski in nacionalni ter lokalni ravni in komuniciranje učinkov mladinskega dela različnim deležnikom s ciljem doseganja večje prepoznavnosti.

Po koncu dopoldanskih delov seminarja so udeleženci obiskali še dva mladinska centra kot primera dobre prakse, in sicer Celjski mladinski center in Mladinski center Brežice.

Tako za organizatorje kakor tudi goste iz evropskih držav je bil seminar izjemnega pomena, saj je šlo za izmenjave dobrih praks in stališč, ki so za vse deležnike izjemnega pomena pri načrtovanju aktivnosti na področju, ki nas povezuje.