Strateški svet je pripravil predloge priporočil na področju medijsko ustvarjenih in razširjenih sovražnih vsebin v zvezi z javnim financiranjem medijev, zakonodajo, izobraževanjem in medijskim opismenjevanjem ter zaščito novinark in novinarjev. 

Prvo priporočilo  je povezano z javnim financiranjem medijev. 
a.) Na osnovi dokumentov Evropske komisije, predvsem »The 2022 Code of Practice on Disinformation«, ki vsebuje priporočila glede demonetizacije dezinformacij, se pripravi ustrezna zakonska in podzakonska določila, kako zagotoviti demonetizacijo sovražnih vsebin v medijih. Pri določanju kriterijev in metodologije so vključeni samoregulacijski organi reprezentativnih novinarskih in medijskih združenj. Za prepoved financiranja se določi obdobje enega leta.

Drugi sklop priporočil je povezan z zakonsko ureditvijo sovražnega govora v medijih. 
a.) Zakonodajo na področju medijev, predvsem Zakon o medijih in Zakon o RTV Slovenija, je potrebno posodobiti tako, da vključuje ustrezne sankcije za ustvarjanje ali razširjanje sovražnih vsebin, podobno kot to že počne Zakon o AVMS.
b.) Vzpostaviti zahteve in kriterije učinkovitosti delovanja državnih regulatornih organov s področja medijev ter vzpostavitev novega regulatornega organa / koordinatorja za digitalno področje, v skladu z Aktom o digitalnih storitvah ter prihajajočega Akta o medijski svobodi.
c.) Določitev minimalnih kriterijev obsega in hitre odzivnosti teh organov na primere, ki vključujejo medijske hiše, z namenom hitrega reševanja pritožb in prijavljenih primerov.
d.) Zakonodaja mora ustrezno vključevati preprečevanje sovražnih vsebin na medijskih spletnih straneh in medijskih profilih na platformah (družbenih omrežjih, platformah za deljenje vsebin
e.) Zakonodaja mora od medijskih hiš zahtevati nemudne odzive in nemudno odstranjevanje sovražnih vsebin, podobno kot to zahteva Akt o digitalnih storitvah od platform.
f.) Odgovornost medijskih hiš se v digitalni dobi razširi na njihove profile na družbenih omrežjih, kjer nastaja velik del sovražnih vsebin oziroma komentarjev. Medijske profile na družbenih omrežjih mora zato zakonodaja ustrezno vključiti in jih regulirati na enakovreden način, kot regulira same medije (časopise, revije, radio, TV). V tem smislu bi bili medijski profili na družbenih omrežjih obravnavani na podoben način kot profili (kanali) medijskih hiš na platformah za deljenje vsebin (denimo YouTube), kjer so kanali navadnih državljanov ali akterjev obravnavani kot uporabniške vsebine, kanali medijskih hiš za deljenje AV vsebin pa kot AVM storitev, ki jo regulira Zakon o AVMS.

Tretji sklop priporočil je povezan z izobraževanjem in medijskim opismenjevanjem. 
a.) Medijska in informacijska pismenost  kot samostojen obvezen predmet že od osnovne šole naprej, te vsebine pa naj ostanejo  tudi sestavni del že obstoječih predmetov, obšolskih dejavnosti, vseživljenjskega izobraževanja, javnih in medijskih razprav, dejavnosti civilne družbe.

Četrti sklop priporočil je povezan z zaščito novinarjev in novinark. 
a.) Napade na novinarke in novinarje je treba obravnavati nemudoma, prednostno in s strani vseh relevantnih državnih organov, v skladu s priporočili Evropske komisije.
b.)  Redno izobraževanje tožilcev, sodnikov, policije in drugih relevantnih organov, spet v skladu s priporočili Evropske komisije. 
c.)  Zaradi pomena za demokratično družbo in njeno svobodo predlagamo, da se novinarje in druge sorodne medijske akterje vključi v določbe preganjanja po uradni dolžnosti, in ne na predlog oškodovanca.
d.) Vse postopke v zvezi z medijskimi akterji je potrebno obravnavati prednostno in po hitrem postopku, ki bo zagotovil hitro zaščito medijskih akterjev ter hkrati preprečil njihovo oviranje pri delovanju, ponovno v skladu s priporočili Evropske komisije (»EU Recommendation on the protection, safety and empowerment of journalists«)