Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022

Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022, ki se nanaša na sušo z datumom nastanka 31. maja 2022 na prizadetih območjih Slovenije. Za izvedbo programa iz prejšnje točke se zagotovijo sredstva v višini 25.000.000 evrov. Sredstva v letu 2023 se zagotovijo iz proračunske rezerve.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022 je izdelan na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in na podlagi Končne ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2022.

Končno oceno škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in znaša 148.474.650,18 evra, je 13. marca 2023 obravnavala na svoji dopisni seji Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, Vlada pa potrdila na seji 30. marca 2023.

Končna ocena škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2022 (3.761.992,59 evra), kar pomeni, da je v skladu z ZOPNN dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Suša je leta 2022 v 211 občinah prizadela 23.570 oškodovancev, na skupaj 235.182,5 ha kmetijskih površin.

S tem programom se državna pomoč upravičencem, ki so mala in srednje velika podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, zagotavlja v skladu Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Prav tako se s tem programom državna pomoč upravičencem, ki izpolnjujejo merila za velika podjetja, zagotavlja v skladu s splošnimi pogoji in pogoji iz poglavja 1.2.1.2 Sporočila Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju.

Za odpravo posledic suše v kmetijski proizvodnji z datumom nastanka 31. maj 2022 na prizadetih območjih Slovenije, ki je zajeta v programu, je treba zagotoviti 25.000.000 evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2023, v katerem se bo ta program izvajal.

Za državno pomoč je namenjenih do 24.921.486,58 evrov.

Predlog sprememb št. 1 Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2023

Vlada je sprejela Spremembe št. 1 Programa porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2023 in potrdila čistopis predmetnega Programa.

Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2023 je s sklepom sprejela Vlada RS dne 26. 1. 2023.

Spremembe za leto 2023 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja zaradi potrebnih sprememb na prihodkovni in odhodkovni strani Gozdnega sklada.

Na prihodkovni strani Gozdnega sklada se znižujejo načrtovani prihodki iz naslova razpolaganja z državnimi gozdovi, koncesijskih dajatev po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) in Letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov v višini 20 odstotkov od prodaje lesa iz državnih gozdov za 2.351.898,00 evrov.

Na odhodkovni strani Gozdnega sklada se za enako vrednost znižajo načrtovani odhodki - 2.351.898,00 evrov.

Stališče do Predloga sklepa – podpis in začasna uporaba Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Republiko Madagaskar

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar ter njegovega protokola o izvajanju (2023–2027). Republika Slovenija omenjeni Predlog podpira.

Glavni cilj novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu je zagotoviti posodobljen okvir, ki upošteva prednostne naloge prenovljene skupne ribiške politike in njeno zunanjo razsežnost. To bo pomagalo nadaljevati in krepiti strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Madagaskarjem. Novi sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu bo omogočil tesnejše sodelovanje med partnericama za spodbujanje politike trajnostnega ribištva v skladu s ciljem ohranjanja morskih bioloških virov, kot ga priznava pravo Unije, in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v vodah Madagaskarja. Podprl bo tudi razvoj trajnega oceanskega gospodarstva, ki je v interesu obeh pogodbenic. To sodelovanje bo prispevalo tudi k vzpostavitvi dostojnih delovnih pogojev v ribiškem sektorju.

Predlog sicer ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Stališče do Predloga uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma med EU in Republiko Madagaskar o partnerstvu o trajnostnem ribištvu

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar o partnerstvu o trajnostnem ribištvu. Republika Slovenija Predlog podpira.

S tem predlogom se dodelijo ribolovne možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Madagaskar in EU. Plovilom EU bodo tako zagotovljene ribolovne možnosti na ribolovnem območju Republike Madagaskar v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem ter in priporočili regionalne ribiške organizacije, ki upravlja izrazito selivske staleže rib - Komisije za tun na rezultate ocene predhodnega protokola (2015–2018) in v prihodnost usmerjene ocene smotrnosti sklenitve novega protokola.

Novi protokol določa naslednje ribolovne možnosti:

• 32 plovil za ribolov tuna s plavarico (Španija: 16 plovil, Francija: 15 plovil, Italija: 1 plovilo),
• 13 plovil s površinskimi parangali z bruto tonažo nad 100 BT (Španija: 7 plovil, Francija: 5 plovil, Portugalska: 1 plovilo)
• 20 plovil s površinskimi parangali z bruto tonažo do vključno 100 BT (Francija: 20 plovil),
• poleg tega pa pomožna plovila v skladu z ustreznimi resolucijami Komisije za tune v Indijskem oceanu.

Predlog sicer ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Stališče do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni organizaciji za trto in vino

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni organizaciji za trto in vino. Republika Slovenija Predlog podpira.

Predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanju generalne skupščine Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) 9. junija 2023 v zvezi s predvidenim sprejetjem resolucij OIV, ki bi lahko imele pravni učinek na pravo Unije. OIV je medvladna znanstvena in tehnična organizacija, dejavna v sektorju vinske trte, vina, pijač na osnovi vina, namiznega grozdja, rozin in drugih proizvodov vinske trte. Cilji OIV so: obveščanje o ukrepih, pri katerih se lahko upoštevajo pomisleki pridelovalcev, potrošnikov in drugih akterjev v sektorju proizvodov iz trte in vina, pomoč drugim mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi standardizacije, ter prispevanje k mednarodnemu usklajevanju obstoječih praks in standardov. Trenutno je 49 držav članic OIV, od tega 20 držav članic Unije, med njimi tudi Slovenija.

Naslednja generalna skupščina OIV bo potekala 9. junija 2023. V tem okviru in na podlagi razprav na sestankih skupine strokovnjakov, ki so potekali od januarja do marca 2023, se lahko pričakuje, da bodo na dnevni red zasedanja generalne skupščine za sprejetje uvrščene resolucije, ki se nanašajo na uskladitev standardov za vino in s tem izvajanje skupne kmetijske politike. Resolucije prispevajo k mednarodnemu usklajevanju standardov za vino in bodo določile okvir, ki bo zagotovil lojalno konkurenco pri trgovanju s proizvodi iz vinskega sektorja. Zato je nujna njihova podpora.  

Stališče do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi t. i.  direktiv o zajtrku

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta o medu, o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi. Republika Slovenija Predlog podpira.

Slovenija se strinja, da je potrebna posodobitev skupnih pravil o proizvodih, ki se lahko pod zadevnimi prodajnimi označbami tržijo le, če so v skladu z navedenimi pravili, zaradi spreminjajočih se družbenih zahtev in povpraševanja potrošnikov. Republika Slovenija ocenjuje, da bodo posodobljena pravila v pomoč potrošnikom sprejemati bolj informirane odločitve in se bolj zdravo prehranjevati ter preprečevati zavrženo hrano. V zvezi s pravili o medu pa bo Republika Slovenija nadaljevala s prizadevanji, da se na ravni Unije vzpostavi jasnejše označevanje porekla za mešanice medu, pri čemer je izrednega pomena zagotavljanje sledljivosti.

S tem predlogom akta EU se spreminjajo tako imenovane direktive o zajtrku, ki so sklop sedmih direktiv, ki določajo skupna pravila o sestavi, prodajnem imenu, označevanju in predstavitvi nekaterih živil, da se zaščitijo interesi potrošnikov in zagotovi prosti pretok teh proizvodov na notranjem trgu. Delujejo podobno kot tržni standardi, določeni za nekatere kmetijske proizvode, saj vsebujejo tehnične opise kmetijskih proizvodov, njihove sestave, lastnosti in uporabljenih proizvodnih metod.

Prenova uporabe teh prodajnih označb, ki ima pomembno komercialno vrednost, saj jih potrošniki prepoznajo in se pri odločitvah o nakupu zanašajo nanje, je potrebna iz več razlogov. Obstoječe direktive o zajtrku so bile sprejete pred več kot desetimi leti. V zadnjem desetletju so se trgi živil močno razvili, kar je posledica inovacij, pa tudi spreminjajočih se družbenih zahtev in povpraševanja potrošnikov. Potreba po reviziji je bila identificirana tudi v strategiji »od vil do vilic«, upoštevajoč cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj. V strategiji »od vil do vilic« je bilo napovedano, da bo namen revizije tržnih standardov Unije, ki naj bi zajemala direktive o zajtrku zaradi njihove podobnosti tržnim standardom, zagotoviti ponudbo trajnostnih proizvodov in povpraševanje po njih. Poleg tega se je Komisija zavezala iskanju možnosti za lažji prehod na bolj zdrave načine prehranjevanja  in spodbujanje spremembe sestave proizvodov, zlasti za živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli. Nazadnje, za opolnomočenje potrošnikov za ozaveščeno in trajnostno izbiro živil je Komisija napovedala tudi, da bo preučila predlog za razširitev obveznih označb porekla ali izvora na nekatere proizvode ob polnem upoštevanju učinkov na notranji trg.

Spremembe Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 se spreminja časovni načrt podintervencij v čebelarstvu, in sicer se podaljšuje rok za izvedbo podintervencij.

Nadalje se poenostavljajo pogoji za sofinanciranje nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom ali analiznim izvidom, kar pomeni, da se bo sedaj kot analizni izvid upoštevala tudi izjava proizvajalca, ki mora vsebovati najmanj prepis analiznega izvida laboratorija, številko analiznega izvida in številko šarže.

Jasneje se tudi določa vlagatelje, ki so upravičeni do nakupa ekoloških satnic, in sicer bo sedaj do nakupa upravičen tudi konvencionalni čebelar. Prav tako se bo delež sofinanciranja nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom povečal tudi za čebelarje, ki so v fazi preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko čebelarstvo.