Nagrade in priznanja je podelil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Ob robu dogodka je bilo podpisano tudi pismo o nameri za ustanovitev Inštituta za vinarstvo in vinogradništvo ZRS Koper.

Nagrade in priznanja »Glasnik znanosti 2023« so prejeli: Marija Funčič (za prispevek k uspešnemu delovanju ZRS), dr. Bojan Butinar (za raziskovalne dosežke), dr. Boštjan Šimunić (za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalcev) ter dr. Boris Kryštufek (za življenjsko delo znanstvenika).

Državni sekretar dr. Krajčič je v nagovoru na dogodku izpostavil raznolikost slovenskega kmetijstva - od malih kmetij, ki jih je največ, do nekaj velikih kmetijskih podjetij. Taka struktura kmetijstva je po eni strani zgodovinsko pogojena in je tudi odraz naravnih danosti z veliko omejitvami za kmetijstvo. Naloga kmetijstva je multifunkcijska, poleg pridelave hrane je pomembno še ohranjanje kmetijske krajine, ki omogoča nudenje ekosistemskih storitev, zato ima pri tem vsak segment kmetijstva svojo vlogo in nalogo.

Stabilna pridelava varne, kakovostne, raznolike in cenovno dostopne hrane je poleg zagotavljanja prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji. Instrumenti skupne kmetijske politike, spremembe prehranjevalnih navad, prehod na nove metode živinoreje, iskanje novih virov energije in vse bolj opazne podnebne spremembe bodo glavni razlogi za pospešeno uvajanje sprememb v kmetijstvo. »Pri tem je in bo izjemno pomembna vloga raziskovalnih institucij, saj bo kmetijstvo prihodnosti temeljilo na razvoju in uporabi sodobnejših inovativnih tehnologij ter odločitvah na podlagi podatkov, zbranih z naprednimi in pametnimi napravami. Nove tehnologije in sistemi natančnega kmetijstva bodo kmetijam omogočili, da bodo donosnejše, učinkovitejše, varnejše in okolju prijaznejše«, je izpostavil državni sekretar.

Na področju raziskovalne dejavnosti in inovacij v kmetijstvu imamo v Sloveniji višje število raziskovalcev na 1000 zaposlenih v primerjavi z evropskim povprečjem, ciljno raziskovalni projekti na področju kmetijstva so tematsko usmerjeni in skladni s strateškimi usmeritvami raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter strateških dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in hrane. Povečuje se tudi sodelovanje slovenskih raziskovalcev v projektih. Po drugi strani pa beležimo dokaj skromen delež državnih sredstev, ki so namenjena za razvojno raziskovalno dejavnost v kmetijstvu, glede na celotna državna sredstva za raziskave in razvoj v Sloveniji. »Zato bomo posebno težo pri nadgradnji AKISa – sistema inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu - v prihodnje namenili krepitvi inovacij, organiziranosti in prioritetam raziskovanja ter ukrepom za izboljševanje pogojev glede infrastrukture in raziskovalne opreme. Še nadalje si bomo prizadevali za izboljšanje mehanizmov implementacije rezultatov projektov«, je še poudaril dr. Krajčič.

Ker je področje hrane in naravnih virov tako v Sloveniji kot tudi v Evropi posebnega pomena, je nujen dialog med znanostjo, vladno ter družbeno sfero za oblikovanje skupnih rešitev za bolj zeleno, trajnostno in tehnološko inovativno Slovenijo. Zato je pomembno tudi povezovanje slovenskih raziskovalnih skupin v evropske mreže in partnerstva, ki so prav posebej izpostavljena na področju hrane in naravnih virov v tem programskem obdobju ter nujnost dostopnosti in uporabnosti pridobljenega znanja v praksi.

Danes podpisano pismo o nameri za ustanovitev Inštituta za vinarstvo in vinogradništvo so poleg ZRS Koper podpisale še Mestna občina Koper, občine Piran, Ankaran in Izola ter Društvo vinogradnikov Slovenske Istre.