Rastlinski genski viri so osnova kmetijstva in prehrane ter gradniki uspešne selekcije in žlahtnjenja novih produktivnih sort, ki imajo veliko prehransko vrednost ter so odporne na škodljive organizme in podnebne spremembe. Ogroženi so zaradi različnih dejavnikov, s tem pa so ogrožene tudi dolgoročna produktivnost, biotska raznovrstnost ter odpornost in trajnost kmetijstva in prehrane.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti je v uvodu posveta izpostavila, da imajo genski viri divjih sorodnikov kmetijskih rastlin širok nabor genske raznovrstnosti in veliko potencialno vrednost za izboljševanje sort, a je iz različnih razlogov tudi pri njih prisotna genska erozija. »Zato bo treba v prihodnje okrepiti raziskave in spremljanje stanja divjih sorodnikov kmetijskih rastlin, pa tudi njihovo ohranjanje, upravljanje in uporabo. Za krepitev dejavnosti na področju ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov na kmetijah je ministrstvo preko ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil v okviru Skupne kmetijske politike 2014-2020 financiralo več posebnih projektov, ki so bili predstavljeni na današnjem posvetu.«

Gre za pregled in inventarizacijo oziroma popis stanja rastlinskih genskih virov in situ in pilotne monitoringe stanja rastlinskih genskih virov na kmetijah ter sistematično opisovanje in vrednotenje izbranih rastlinskih genskih virov ex situ za uporabo v žlahtnjenju in raziskavah, za ponovno registracijo starih sort oziroma neposredno uporabo rastlinskih genskih virov na kmetijah.

Državna sekretarka je izpostavila, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi v novem programskem obdobju Skupne kmetijske politike nadaljevalo z izvajanjem podpor kmetovalcem za uporabo lokalnih sort ter podpor institucijam za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu in prehrani.

Letne posvete o trajnostni rabi rastlinskih genskih virov izmenično organizirajo štiri institucije, ki so izvajalke oziroma podizvajalke javne službe nalog rastlinske genske banke: Kmetijski inštitut Slovenije,  Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (ki je tudi organiziral letošnji posvet).