Dogodek je potekal v okviru dvodnevnega Festivala lipicanca v organizaciji Kobilarne Lipica, ko se je zvrstilo kar nekaj aktivnosti in predstavitev lipicanskih kobilarn iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške in Slovenije.

Večnacionalna nominacija tradicij reje lipicancev je bila vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva na sedemnajstem zasedanju Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine decembra 2022 po večletnih pripravah, ki jih je vodilo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s strokovnjaki za nesnovno dediščino, nosilci in skupnostmi (državne kobilarne, zasebni rejci), pri čemer je bila Slovenija vodilna partnerica ekipe osmih držav pogodbenic Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, poleg nje še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška.

Zbrane je v svojem nagovoru pozdravila tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. »Veseli me, da smo zbrani v Kobilarna Lipica, ki je edinstven primer sožitja različnih vidikov kulturne dediščine v Sloveniji in je s svojim zakonom razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Zavarovano območje Kobilarne Lipica tvori kultivirana kraška krajina, ki obsega oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastovimi gaji in  drevoredi, ki so bili oblikovani na temelju večstoletne tradicije vzreje plemenitih konj. V tem skrbno izbranem prostoru na robu matičnega Krasa je prostor vzreje pasme lipicanskih konj, ki so poimenovani s slovenskim imenom po nekdanji vasici Lipica, ki je sedaj del kobilarne. Posestvo, ki je enotno ograjeno s tipičnim kraškim suhozidom, pa odlikuje še odlična stavbna dediščina – historične objekte, ki so jih urejali vse od ustanovitve za potrebe kobilarne in kažejo vse značilnosti skromne kraške kamnite gradnje okoli borjačev, nadgrajuje  sodobni arhitekturni prispevek skupine Kras. In končno, muzejske in galerijske postavitve, pri katerih prednjači izjemna zbirka umetniških del Avgusta Černigoja, ki je svoja pozna leta preživljal v Lipici.

Kobilarna Lipica ima tako posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju. A je mnogo več kot le fizični prostor s pomembnimi krajinskimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in etnološkimi vrednostmi, ki smo jih našteli. Je tudi simbolni prostor, povezan s tradicijami, znanji, veščinami, spoštovanjem, skrbjo in ljubeznijo do belih konj. Tega so ustvarili in ga sooblikujete vsi, ki se posvečate reji in vzreji lipicancev. V jeziku Unescove konvencije torej nesnovni kulturni dediščini, ki jo praznujemo danes skupaj z vami, nosilci in skupnostmi iz Slovenije in partnerskih držav. 

Pomembno sporočilo vpisa tradicij reje lipicancev na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je povezano ravno s posebno vlogo lipicanca v vsakdanjem kulturnem in družbenem življenju skupnosti na podeželju, v bližini kobilarn in v življenju zasebnih rejcev. Ob klasični dresuri in sodobnem konjeniškem športu je lipicanec povezan s prireditvami, predstavami, praznovanji, njegova sodobna vloga pa vključuje še terapevtske funkcije in trajnostni turizem. Lipicanci ostajajo predmet raziskav in navdih za umetniška dela – in tako oblikujejo mnogo večjo skupnost.  

Na tem malem koščku Krasa na nas naredi vtis popolno sozvočje narave in človeka v obliki tradicije reje lipicanca, kulturne krajine, nepremične in premične dediščine. Lipicanci nas nagovarjajo s svojo bogato zgodovino in simboliko, ki v sebi združuje nasprotje med disciplino in vzdržljivostjo na eni strani ter svobodo in neodvisnostjo na drugi. Med na videz nezdružljivimi načeli nas očarata njihova lepota in eleganca, ki nas spodbujata k razmisleku o našem odnosu do narave in iskanju poti k trajnostni družbi.

Spoštovani, nocoj smo tu predvsem, da se zahvalimo vsem vam, ki z vsem svojim znanjem, zavzetostjo in ljubeznijo skrbite za rejo lipicancev, ki s svojim zgledom osmišljate zgodovinsko utemeljene tradicije, jih prenašate iz roda v rod ter jih prevajate v sodobno življenje. Dovolite mi torej, da v zaključku slovesno podelim listino o vpisu na Unescov nesnovni seznam Kobilarni Lipica in Združenju rejcev lipicancev.

V imenu Ministrstva za kulturo in vseh sodelujočih strokovnih institucij vam želim še naprej uspešno delo v veliki Unescovi družini - in seveda računajte na našo podporo in sodelovanje!«   

Tradicija reje lipicanca

Tradicijo reje lipicanca so sprva uporabljali za vzrejo konj za habsburški cesarski dvor na Dunaju, danes pa ima lipicanec posebno vlogo v vsakdanjem kulturnem in družbenem življenju skupnosti na podeželju. Vključuje se v prireditve, praznovanja in veselice, kot so blagoslovi konj, pustne povorke in parade. Konji imajo ključno vlogo tudi v terapevtskem jahanju in trajnostnem turizmu. Ljudje, ki delajo v državnih kobilarnah, so poleg terapevtov, obrtnikov, skupin konjeniškega športa, vojaških tradicionalistov, lokalnih skupnosti in obiskovalcev kmetij glavni nosilci elementa. Vrednote, znanje, veščine in prakse se prenašajo s praktičnimi izkušnjami, seminarji in usposabljanji ter med prazničnimi in športnimi dogodki. Praksa je tudi del učnih programov nekaterih lokalnih osnovnih šol ter vseh kmetijskih in poklicnih šol ter kmetijskih in veterinarskih univerzitetnih študijev. Reja lipicancev že več kot 450 let združuje skupnosti in ustvarja močan občutek skupne identitete, tudi s posebnim besediščem in tesno čustveno povezanostjo med rejci in konji.

Kobilarna Lipica

Kobilarna Lipica je edinstven primer sožitja različnih vidikov kulturne dediščine. Leta 1996 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Zavarovano območje Kobilarne Lipica, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, tvorijo kultivirana kraška krajina, čreda konj lipicanske pasme ter stavbna in umetnostna dediščina. Kulturna kraška krajina Kobilarne Lipica obsega oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastovimi gaji in drevoredi, ki so bili oblikovani na temelju večstoletne tradicije vzreje plemenitih konj. Celotno posestvo je enotno ograjeno s tipičnim kraškim suhozidom.

Kobilarna Lipica ima posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju ter je pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Kobilarna je spomeniško območje s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in simbolnimi ter nesnovnimi vrednotami klasične reje lipicanskega konja.

Izvorna stavbna dediščina, ki kaže vse značilnosti skromne kraške kamnite gradnje okoli borjačev, je nadgrajena z izjemnim sodobnim arhitekturnim prispevkom skupine Kras, kjer se je odlikoval arhitekt Vojteh Ravnikar z zasnovo hotela Klub in poročne dvorane. Najstarejši kare ob Velbanci izstopa s kapelo, graščino in staro depandanso, v kateri je urejena muzejska zbirka. V graščini je izjemna avtorska postavitev umetniških del Avgusta Černigoja, ki je svoja pozna leta preživljal v Lipici. Kobilarna Lipica danes hrani več kot 1300 njegovih umetniških del.

Zastopanost lipicancev v klasični dresuri in sodobnem konjeniškem športu je še naprej osrednja točka identifikacije skupnosti iz vseh držav predlagateljic. Enako pomembna je posebna vloga lipicanca v vsakdanjem kulturnem in družbenem življenju skupnosti na podeželju, v bližini kobilarn in zasebnih rejcev. Konji so vključeni v številne prireditve in predstave, praznovanja in veselice ter imajo pomembno vlogo v terapevtskem jahanju in trajnostnem turizmu. Lipicanci so tudi predmet raziskav in umetniških del.

Lipica predstavlja svojevrsten laboratorij sonaravnega gospodarjenja. Na malem koščku Krasa na nas naredi vtis popolno sozvočje narave in človeka v obliki tradicije reje lipicanca. Lipicanci nas nagovarjajo s svojo bogato simbolno sporočilnostjo, ki v sebi združuje nasprotje med disciplino in vzdržljivostjo na eni strani ter svobodo in neodvisnostjo na drugi. Na tanki liniji ravnovesja med na videz nezdružljivimi vrednotami nas očarata lepota in eleganca lipicancev, ki nas spodbujata k razmisleku o našem odnosu do narave in iskanju poti k trajnostni družbi.

Konvencija o varovanju kulturne dediščine je bila sprejeta leta 2003 z namenom varovanja, vrednotenja in ozaveščanja o nesnovni kulturni dediščini na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nesnovna kulturna dediščina so običaji, tradicije, obrti, obredi in prakse, ki so del življenja in identitete posameznikov in širših skupnosti ter se prenašajo iz roda v rod.

Za praznovanje 20-letnice konvencije je Unesco v letošnjem letu pripravil globalno kampanjo z vrsto dejavnosti za predstavitev raznolikosti in bogastva nesnovne dediščine ter ozaveščanje o pomenu njenega ohranjanja. Sekretariat konvencije spodbuja države pogodbenice in vse deležnike, da se pridružijo praznovanju ter z organizacijo dogodkov in dejavnosti podprejo uveljavljanje njenih ciljev, pripomorejo k preučevanju preteklih dosežkov in razmisleku o njenem nadaljnjem razvoju. Na posebni spletni strani obletnice konvencije so objavljeni dogodki in dejavnosti (v angleškem jeziku). Praznovanju se pridružuje tudi Slovenija. Ministrstvo za kulturo bo obletnico konvencije zaznamovalo z vrsto dogodkov v sodelovanju z nosilci in strokovnimi institucijami. Sporočilo konvencije o živahnosti nesnovne dediščine, ki povezuje tradicije s sodobnimi družbenimi in okoljskimi odzivi ter v ospredje postavlja posameznike, skupine in skupnosti, je še zlasti prisotno na dogodkih z nosilci.