Skoči do osrednje vsebine

V sodobnih družbah je ključno upravljanje konfliktov

Tretji v vrsti posvetov v soorganizaciji ministrstva za digitalno preobrazbo, namenjenih iskanju rešitev, da določene družbene skupine ne bi izpadle iz procesa digitalizacije (po četrtkovih konferencah o dostopnosti digitalnih vsebin za ljudi z oviranostmi ter konference o dvigu digitalnih kompetenc migrantov), je bil v veliki dvorani Inštituta informacijskih znanosti IZUM v Mariboru v petek.
Ministrica ob uvodnem nagovoru in državna sekretarka ter ostali razpravljalci na okrogli mizi.

Ministrica ob uvodnem nagovoru in državna sekretarka ter ostali razpravljalci na okrogli mizi.

O »vplivu digitalnih tehnologij na enakost spolov« so razpravljali ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, psiholog dr. Bojan Musil, koordinator mreže nevladnih organizacij Simon Delakorda ter kulturna delavca Aphra Tesla in Miha Horvat.

Številne študije kažejo, da imajo ženske manj dostopa do digitalnih tehnologij kot moški, kar ima za posledico manjše možnosti za kariero, digitalna vrzel med spoloma pa je ena izmed glavnih težav, ki vpliva na enakost spolov.

Da bi zmanjšali digitalni razkorak in povečali digitalno vključenost, izvajamo izobraževanja, usposabljanja, ozaveščanja in promocijo. Nekatere projekte financiramo, spet druge podpiramo, vsi pa so za nas izjemnega pomena.

Med tovrstnimi so: Digitalni heroji in Mobilni heroji, Girls Do Code (300 deklicam, starim od 10 do 11 let, iz sodelujočih osnovnih šol nudimo brezplačno učenje osnov programiranja in logičnega razmišljanja), Inženirke in inženirji bomo! (namen projekta je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij), SparkDigiGirls (projekt, ki spodbuja dekleta k raziskovanju digitalnih tehnologij, kot so razširjena resničnost AR, virtualna resničnost VR, umetna inteligenca AI, internet stvari IoT). Prav tako še v letošnjem letu pripravljamo tudi ukrepe za več žensk v IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij) ter s tem aktivno nagovarjamo obravnavano tematiko.

Številne študije kažejo tudi, da imajo ženske manj možnosti za zaposlitev v sektorju informacijskih tehnologij kot moški, kar ima za posledico manjši delež žensk v teh sektorjih. Digitalne tehnologije sicer prinašajo ogromno pozitivnih priložnosti, sprožajo pa tudi nekaj negativnih učinkov. Denimo, ženske so pogosteje tarče spletnega nadlegovanja in tudi sovražnega govora, kar ima lahko dolgoročne posledice za njihovo samozavest in duševno zdravje. Digitalne rešitve pa imajo lahko pomembno vlogo tudi pri spodbujanju enakosti spolov. e-učenje, denimo, lahko spodbuja enakost spolov z zagotavljanjem dostopa do enakih izobraževalnih priložnosti za vse, e-poslovanje pa lahko pomaga pri spodbujanju enakosti spolov tako, da ženskam omogoča, da se vključijo v trg dela in dosežejo enakost s svojimi moškimi kolegi.

V živahnem pogovoru, ki se je razvil na posvetu v Mariboru, so se sodelujoči strinjali, da:

  • je treba čim bolje izkoristiti pozitivne možnosti sodobnih tehnologij in nevtralizirati negativne plati;

si je vsekakor treba prizadevati za spremembe na sistemski ravni, ob zavedanju, da se vsega ne da urediti sistemsko (denimo spreminjanja miselnosti);

  • poudariti vlogo mentorjev in učiteljev, ki se zavedajo neravnovesja;
  • ter upoštevati, da je v zapletenih sodobnih družbah ključno upravljanje konfliktov s komunikacijo.

 Z današnjim posvetom tako zaključujemo sklop aktivnosti, ki smo jih v celotnem tednu posvetili obeležitvi Svetovnega dneva telekomunikacij in informacijske družbe.