»Leta 2020 je v raziskavi Cyberbullying Research Center 15 % mladih priznalo, da so žrtve spletnega nasilja, še 15 % jih je povedalo, da so tovrstno nasilje opazili pri drugih. Leto kasneje je delež žrtev porastel na 23 %. Ameriški Pew Center pa poroča, da je spletno nasilje že leta 2018 izrinilo klasično nasilje ter da je takšno nasilje izkusilo 59 % mladih v ZDA. Največjo skupino žrtev pri tem so predstavljale starejše najstnice, ki so pogosto izkusile spletno nasilje, povezano s spolnostjo,« s temi zaskrbljujočimi statistikami je ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh začela svoj nagovor v Državnem zboru. Poudarila je, da ima nasilje na spletu lahko večje učinke, ker lahko traja cel dan, se ne konča, ker lahko hitro doseže široko občinstvo.

Vrst spletnega nasilja je več, od sporočil in komentarjev, fotografij in videoposnetkov, do izključevanja in nadlegovanja. A to pusti digitalni odtis, kar žrtev lahko uporabi kot dokaz s katerim se zlorabe lahko zaustavijo. Treba se je namreč zavedati, da so učinki spletnega nasilja lahko duševni, čustveni in fizični, v skrajnih primerih pa nadlegovanje žrtev vodi tudi do tega, da si vzamejo življenje. »Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo poudarjamo, da je vsakršno nasilje, v živo ali na spletu, nedopustno. Vsako (spletno) nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato ga ne smemo dopuščati,« je bila odločna ministrica dr. Stojmenova Duh.

Ministrica je predstavila tudi nasvete za ukrepanje v primeru spletnega nasilja. Otroke je treba spodbuditi, da v primeru nasilja dokaze shranijo in jih delijo s starši ali učitelji. Naučiti jih je treba tudi, da na nasilje ne odgovarjajo z nasiljem, ampak da ga prijavijo. Ministrica je poudarila tudi, da prepoved uporabe digitalne tehnologije ni rešitev, saj mnogi otroci pravijo, da o nasilju ne govorijo s starši prav zato, ker se bojijo, da jim bodo vzeli telefon ali računalnik.

»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo menimo, da je preventiva ključna za preprečitev medvrstniškega nasilja na spletu. Mlade, in tudi druge, je treba za odgovorno ravnanje v družbi, tudi v digitalni, v tej smeri izobraževati in vzgajati,« je izpostavila dr. Stojmenova Duh in izpostavila, da na ministrstvu že pripravljajo javni razpis za digitalno opismenjevanje mladih, v okviru katerega kot eno obveznih vsebin za vse oblike usposabljanja zahtevajo spletni bonton in projekt U-Report, platformo, ki jo je razvil Unicef, ki je namenjena varnemu in anonimnemu obveščanju in opolnomočenju otrok v kriznih razmerah.

Ministrstvo za digitalizacijo je v namen ozaveščanja in preprečevanja nasilja na spletu že lani izvedlo projekt Ugrizni se v sovražni jezik, s katerim so ozaveščali o nesprejemljivosti sovražnega in žaljivega govora. Prav tako je v strategiji Digitalna Slovenija 2030 opredeljeno, da je treba otroke in mladostnike redno izobraževati o načinih varne in odgovorne rabe interneta. V času krompirjevih počitnic so na srednjih šolah potekale tudi delavnice Pasti in priložnosti družbenih omrežij ter delavnice Varnost na spletu, za osnovnošolce. Proti sovražnemu govoru se Ministrstvo za digitalizacijo bori tudi z raznimi natečaji, kot sta Mladi skupaj proti sovražnemu govoru in natečaj o dezinformacijah in lažnih novicah.

»Gre za izjemno kompleksen problem, ki zahteva sodelovanje, ne samo medresorsko, ampak tudi sodelovanje tako s strani države, vlade, po tem izobraževalnih organizacij in nenazadnje nevladnih organizacij,« je svoj nagovor zaključila dr. Stojmenova Duh in pozvala vse, da se te tematike lotijo resno, ker so lahko posledice res zelo hude.