Zakonodaja EU na področju mednarodne zaščite, ki neposredno zavezuje vse države članice, je jasna - Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je skladno s kriteriji iz Dublinske uredbe za to pristojna. Za namen ugotavljanja države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito, Dublinska uredba določa merila in hierarhijo, po kateri se merila uporabljajo za ugotavljanje odgovornosti. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti.

Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški smo že večkrat pojasnili, da na Ministrstvu za notranje zadeve v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjamo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Glede na to, da se večina postopkov vračanja na Hrvaško po dublinski uredbi nanaša na prosilce za mednarodno zaščito, ki so na Hrvaškem vložili prošnjo za mednarodno zaščito, kar izkazuje Centralna evidenca EURODAC (evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil) ali celo izkaznica »Tražitelja azila«, ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite. Takega primera ne omenjajo nobene razpoložljive informacije, ne omenja pa ga niti sodna praksa drugih držav članic. Glede na uradno objavljene podatke iz poročila Podatkovne zbirke o azilu (angleško Asylum Information Database – AIDA), ki jo upravlja Evropski svet za begunce in izgnanstvo (angleško European Council on Refugees and Exiles – ECRE), za Hrvaško z dne 22. april 2022 in zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil (angleško European Union Agency for Asylum – EUAA) izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite.

Prav tako se je glede vračanja prosilcev v skladu z dublinsko uredbo iz Slovenije na Hrvaško razvila tudi domača sodna praksa. Upravno in Vrhovno sodišče Republike Slovenije sta zavzela stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, kar bi predstavljalo oviro za njihovo predajo Republiki Hrvaški kot odgovorni državi za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.

Statistični podatki o predajah jasno kažejo, da nikakor ne gre za sistematične predaje prosilcev za mednarodno zaščito po Dublinski uredbi. Tako smo letos predali šest prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer na Hrvaško štiri in dva v Nemčijo. Lani je bilo izvedenih 20 predaj (na Hrvaško osem, v Italijo pet, po dve v Nemčijo in Dansko, po eno pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo), leta 2021 pa sedem (v Nemčijo pet, po ena v Italijo in na Nizozemsko),

Upravljanje migracij je ena od prednostnih nalog

Izpostavljamo še, da je upravljanje migracij ena od prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve in tudi Vlade Republike Slovenije. Tako je vlada oktobra lani ustanovila Delovno skupino za pripravo strategije na področju migracij, maja letos pa je bila ustanovljena Delovna skupina vlade za pripravo Strategije na področju vključevanja tujcev. Obe skupini sta že začeli z delom. Delovna skupina za pripravo migracijske strategije se je doslej sestala dvakrat. Rok za pripravo strategije je 1. julij 2023. V strategiji, ki bo obravnavala tako zakonite kot nezakonite migracije, bodo definirani cilji, usmeritve ter ukrepi za učinkovito in celovito upravljanje migracij v Sloveniji. Strategija bo imela dva sklopa: strateške cilje, ki jim bodo sledile izvedbene aktivnosti. Tudi delovna skupina za pripravo strategije vključevanja tujcev se je doslej sestala dvakrat. Rok za sprejem strategije vključevanja je 28. oktober 2023. Delovna skupina je opredelila vsebinske sklope in poglavja, ki jih bo vsebovala strategija. Pri pripravi ukrepov za učinkovito integracijo se bodo usmerili zlasti na jezikovno integracijo, integracijo na področju izobraževanja, na trg dela, v lokalno skupnost in sodelovanje z diasporami. Strategija bo vključevala tudi akcijski načrt s finančnim okvirom.

Na tak način želimo pripraviti celovita dokumenta vseh resorjev in civilne družbe za odprto, vključujočo in demokratično družbo, ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljanju varnosti. Obe strategiji bosta podlaga za spremembo zakonodaje, saj želimo z vsemi deležniki pogledati, kje in na kakšen način lahko na tem področju naredimo še dodatne korake k izboljšanju. Pri tem tesno sodelujemo s civilno družbo, saj želimo oblikovati takšna dokumenta, ki ne bosta le črka na papirju, ampak bosta zaživela v praksi kot odraz države, ki je solidarna do tujcev. Učinkovitejše upravljanje z migracijami pa so pomemben izziv ne le za našo državo, ampak za celotno Evropsko unijo.