Predsednica Republike Slovenije dr. Pirc Musar na 4. vrhu Sveta Evrope v Reykjaviku
Vrh v Reykjaviku, ki je bil četrti v 74-letni zgodovini Sveta Evrope in prvi po 18 letih, je bil zgodovinska priložnost za ponovno potrditev skupne zavezanosti temeljnim vrednotam Sveta Evrope in osredotočenje na nove grožnje človekovim pravicam ter demokraciji. Poleg tega so države članice izkazale nadaljnjo podporo Ukrajini, vključno z vzpostavitvijo registra škode, ki jo je povzročila ruska agresijo na Ukrajino. Države članice so v okviru vrha razpravljale o novih izzivih za demokracijo in človekove pravice, vključno na področju okolja in umetne inteligence.
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v okviru splošne razprave z naslovom "Združeni za Evropo", poudarila pomen enotnosti pri zagovarjanju vrednot Sveta Evrope – človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Ostro je obsodila rusko agresijo na Ukrajino in izrazila solidarnost s prebivalci Ukrajine, ki jim bo Slovenija še naprej zagotavljala potrebno pomoč. Podprla je prizadevanja, da bi vsi tisti, ki stojijo za zločini v Ukrajini, za to odgovarjali, pri čemer je vzpostavitev registra škode označila za pomemben korak. Kot glavno vprašanje sedanjega časa je označila trend nazadovanja na področju demokracije, vladavine prava, človekovih pravic in pravic manjšin. Ob tem je izpostavila temeljno obveznost držav članic o izpolnjevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Poudarila je še vlogo Sveta Evrope kot oblikovalca standardov za prihodnje izzive na področju človekovih pravic, vključno z regulacijo uporabe umetne inteligence in uveljavljanjem pravice do zdravega ter čistega okolja.
Ob koncu vrha je Latvija od Islandije prevzela predsedovanje Odboru ministrov. Latvijski minister za zunanje zadeve Edgars Rinkēvičs je ob tej priložnosti predstavil osrednje prednostne naloge Latvije za obdobje od maja do novembra 2023. Ena glavnih nalog bo tudi prizadevanje za izvajanje sklepov vrha v Reykjaviku, vključno s krepitvijo vloge in vpliva Sveta Evrope, naslavljanje trenutnih izzivov na področju človekovih pravic in zagotavljanje nadaljnje podpore Ukrajini.
Predsednica je ob robu vrha opravila tudi vrsto bilateralnih srečanj.