V okviru dogodka ob 70. obletnici Društva slovenskih književnih prevajalcev na temo strojnega prevajanja in prihodnosti prevajalskega poklica v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki je potekal pogovor z naslovom "Književno prevajanje med domišljijo in botizacijo" s prevodoslovko in vodjo medfakultetnega študijskega programa »Digitalno jezikoslovje« Špelo Vintar, jezikoslovcem in strokovnjakom za jezikovne tehnologije Simonom Krekom, pravnikom, strokovnjakom za avtorske pravice in umetno inteligenco Gregorjem Strojinom ter prevajalko in delegatko francoskega društva Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev Cécile Deniard. V imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, partnerja dogodka, je zbrane nagovorila in v okviru razprave sodelovala v.d. vodje Sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi Maja Balant Slobodjanac.

Sogovorniki so razpravljali o osnovnih pojmih strojnega prevajanja ter razjasnili dileme in pasti v zvezi z digitalnim jezikoslovjem, prevajanjem, umetno inteligenco in avtorskimi pravicami. Strinjali so se, da so nove tehnologije postale neločljiv del prevajalskega procesa, pri tem pa so se dotaknili vprašanja nadomestitve človeškega prevoda oz. vprašanja prihodnosti prevajalskega poklica. Ravno zaradi mnenj, da so napredki na področju strojnega prevajanja že tako veliki, da je strojno prevajanje sposobno prevajati tudi zahtevnejša besedila, vključno s specifično terminologijo, so tovrstne razprave več kot dobrodošle.

Tokratni dogodek, ki se je odvijal v okviru zasedanja generalne skupščine Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev, je izpostavil vprašanje položaja književnih prevajalcev, spoštovanja avtorskih pravic in izobraževanja prevajalcev, ter se dotaknil vprašanja etičnosti in širjenja dezinformacij kot posledici uporabe umetne inteligence za potrebe prevajanja. 

Okrogla miza o strojnem prevajanju in pomenu prevajalskega poklica je bila dobrodošla priložnost za izmenjavo mnenj tudi v luči naziva Republike Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Poleg predstavitve slovenske tradicije in produkcije na področju knjižnega ustvarjanja ter krepitve izvoznega potenciala slovenske ustvarjalnosti na področju literature, naziv častne gostje namreč nudi izjemno priložnost za širšo promocijo odličnosti Slovenije ne zgolj na področju kulture in ustvarjalnosti, temveč tudi na področju gospodarstva, izobraževanja, nenazadnje znanosti, športa in gastronomije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru izvedbe predstavitve na omenjenem sejmu aktivno sodeluje z drugimi resorji in si pri tem prizadeva za ustrezno celovito predstavitev Slovenije.